Analiza BBA: Plače v Srbiji in S. Makedoniji se počasi približujejo slovenskim

Leta 2023 so bruto plače še naprej rasle, k čemur sta prispevala visoka (čeprav padajoča) stopnja inflacije in pomanjkanje delovne sile. Stopnja rasti tako v regiji Adria kot v državah CEE4 (Češka, Madžarska, Poljska in Romunija) je bila v povprečju nominalno približno 13,5 odstotka.

Z izjemo Češke in Slovenije je bila rast bruto plač v opazovanih državah dvomestna. Realno pa so razmere v regiji Adria boljše, saj je bila povprečna realna rast plač medletno 4,8-odstotna, kar kaže na boljšo kupno moč kakor v državah CEE4 (‒0,6 odstotka medletno). Posebno analizo Bloomberg Adria si lahko preberete TUKAJ.

Slovenija po višini povprečne bruto plače z nekaj več kot dva tisoč evri ostaja na vrhu. Hrvaška tesno zasleduje države CEE4 in je trenutno odstotek pod povprečno plačo teh držav. Leta 2023 se je Srbija zaradi močne rasti v zadnjih petih letih pridružila skupini držav s štirimestnimi plačami, s sestavljeno letno stopnjo rasti kar 9,5 odstotka – najvišjo med opazovanimi državami v tem obdobju. Na to je v veliki meri vplival najizrazitejši priliv neposrednih tujih naložb v regiji. Čeprav Severna Makedonija in BiH zaostajata, njune plače vztrajno rastejo s povprečno petletno sestavljeno stopnjo rasti v višini 7,2 odstotka.

Čeprav je Slovenija vodilna po višini plač, analitiki Bloomberg Adria opažajo približevanje slovenski ravni v preostali regiji. Natančneje Srbija je imela najmočnejšo rast v primerjavi s slovensko ravnjo plač (s 34 odstotkov v letu 2012 na 45 odstotkov), opazno rast ima tudi Severna Makedonija (z 32 na 40 odstotkov), manj izrazita pa je ta na Hrvaškem in v BiH (po dve odstotni točki).

Negativna vrzel v tehtanem povprečju kupne moči BDP na prebivalca med državami CEE4 ter regijo Adria se je povečala z 20 odstotnih točk v letu 2012 na 26 odstotnih točk v letu 2022. Romunija in Poljska sta prehiteli gospodarsko rast vseh drugih opazovanih držav, zahvaljujoč močni privlačnosti neposrednih tujih naložb, kot tudi dobremu naboru potencialnih delavcev.

Glede na BDP na prebivalca po kupni moči je od držav regije Adria samo Hrvaška imela rast na ravni Poljske, in sicer za 11 odstotnih točk. Vendar po pandemiji opažamo močnejšo rast plač v regiji Adria, zlasti v Srbiji in na Hrvaškem, zato pričakujemo, da se bo ta razlika zmanjšala.

Romuni so bili po višini bruto plače še leta 2012 na dnu celotne regije srednje in vzhodne Evrope (vključno z regijo Adria), do leta 2023 pa so presegle plače v Severni Makedoniji, BiH, Srbiji ter na Madžarskem, hkrati pa so se približale ravni na Hrvaškem in Poljskem. Negativna razlika med tehtano povprečno plačo v regiji Adria in državah CEE4 se je nekoliko zmanjšala, in sicer z 21 odstotnih točk leta 2019 na 19 odstotnih točk leta 2023 (povprečna plača v regiji Adria znaša 81 odstotkov plače v državah CEE4).

Predvidevamo, da se bo rast plač v letu 2024 nadaljevala, čeprav bo v primerjavi s preteklimi leti nekoliko manjša. Blažitev inflacijskih pritiskov bo zmanjšala pogajalsko moč zaposlenih, ki so zaradi nižje inflacije že bili deležni realnega povečanja plač. Vendar bo vztrajno pomanjkanje delovne sile v regiji Adria še naprej vplivalo na rast plač, zato pričakujemo postopno usklajevanje plač držav regije Adria s plačami v Sloveniji.

Poleg tega  pričakujemo, da bodo k rasti plač v regiji prispevale tudi letošnje volitve na Hrvaškem in v Severni Makedoniji, saj bodo vlade verjetno ponudile višje plače v javnem sektorju (na Hrvaškem naj bi se to začelo 1. aprila, povprečna rast plač pa naj bi bila 13 odstotkov).

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar