Ruski predsednik Vladimir Putin je pred kratkim podpisal dekret, s katerim se uvaja poseben postopek za prodajo nacionaliziranega premoženja kot odgovor na sankcije proti Rusiji. Čeprav Kremelj ni natančno določil, katero premoženje se bo prodajalo po novem dekretu, je med delničarji Krke vseeno zavladala negotovost in sprožila obsežno prodajo delnic. Nedavno smo pisali o tem, kaj menijo regionalni analitiki, tokrat pa predstavljamo še mnenje analitikov Bloomberga Adria.
Ker Krka proizvaja v Rusiji, je formalno lokalni proizvajalec, kar ji zagotavlja določeno zaščito pred uvoznimi davki, carinami in logističnimi zastoji. A politična in regulativna tveganja še vedno obstajajo. Ruski zakonodajni okvir namreč Kremlju omogoča nacionalizacijo ali omejevanje poslovanja tujih podjetij v primerih, kot so sankcije ali "povračilni ukrepi" proti zahodnim državam. To pomeni, da lahko, kljub lokalni proizvodnji, Krkino poslovanje v Rusiji še vedno ogrozijo odloki ali regulativne odločitve, kar bi lahko vplivalo na prihodke in operativno stabilnost.
Koliko je Krka izpostavljena Rusiji?
Od začetka vojne Krka delničarjev ni opozarjala na pomembnejša tveganja, razen valutnega – torej odvisnosti poslovnih rezultatov od gibanja rublja. Tveganje, ki ga je Krka redno poudarjala v polletnih poročilih, je uspešno obvladovala z usklajevanjem prihodkov in odhodkov v rubljih ter s faktoringom terjatev. Vendar pa nedavni dekret ruskega predsednika Vladimirja Putina ustvarja novo, realno tveganje za podjetje – možnost izgube poslovanja na ruskem trgu, ki je še vedno eden glavnih za Krko.
Preberi še
Cena nafte poskočila, saj Trump s sankcijami povečuje pritisk na Rusijo
EU in ZDA uvajajo sankcije zoper rusko energijo.
23.10.2025
Kako bi Evropa uporabila zamrznjena ruska sredstva za podporo Ukrajini?
Odgovarjamo na ključna vprašanja o zaseženem premoženju Rusije.
23.10.2025
EU sprejela nov sveženj ruskih sankcij: Kaj prinaša?
EU se je danes pridružila ZDA s sankcijam proti Rusiji.
23.10.2025
Bela hiša uvaja nove sankcije proti Moskvi: Kaj prinašajo?
ZDA sankcionirajo Rosneft in Lukoil v prizadevanjih za pogovore o Ukrajini.
23.10.2025
Na ruskem trgu se ustvari približno 20 odstotkov skupnih prihodkov Krke, kar ga uvršča med njene najpomembnejše posamezne trge. Večina izdelkov, približno 75 odstotkov tistih, ki se prodajo v Rusiji, je proizvedenih lokalno v obratu Krka-Rus v bližini Moskve, medtem ko se preostali del izvozi iz drugih proizvodnih enot znotraj skupine. S tem Krka zagotavlja visoko raven prisotnosti in operativne avtonomije na lokalnem trgu, a je hkrati občutljiva za morebitna regulativna in politična tveganja, ki bi lahko vplivala na poslovanje in prihodke.
Poleg tega Krka ostaja vodilni tuji dobavitelj generičnih zdravil v Rusiji s prevladujočim deležem na trgu zdravil na recept, zlasti na področju kardiovaskularnih bolezni in drugih ključnih terapevtskih segmentov. To potrjuje strateški pomen ruskih operacij za podjetje, hkrati pa jasno kaže, koliko bi morebitne težave v tej državi lahko vplivale na poslovne rezultate.
Razlogi, ki zmanjšujejo skrb
Krka ima v Rusiji pomembne proizvodne zmogljivosti, kar se pogosto omenja pri razpravah o morebitnem tveganju nacionalizacije. Vendar je pomembno poudariti, da je celoten razvoj novih zdravil koncentriran v Sloveniji. Krka je znana predvsem po svojem raziskovanju in razvoju, ne le po proizvodnih zmogljivostih. Proizvodnjo je mogoče s časom ponoviti ali nadomestiti v drugih delih skupine, medtem ko je znanje in know-how s področja raziskav in razvoja (R&R) težko nadomestiti.
Ko govorimo o ruskem trgu, je logično vprašati, koliko bi Kremlju sploh bilo v interesu nacionalizirati Krkine ruske obrate. Ta poteza bi bila smiselna le, če bi šlo za strateško pomembno proizvodnjo, ključno za oskrbo ruskega trga z zdravili. A ker je ključni del R&R v Sloveniji in je tam koncentrirano znanje o razvoju novih zdravil, takšna operacija za Rusijo ne bi bila ne preprosta niti dolgoročno povsem koristna.
Z drugimi besedami, čeprav tehnično obstaja tveganje nacionalizacije, strateški interesi Rusije Krke ne uvrščajo med primarne tarče. Obrati in skladišča v Rusiji bi lahko bili predmet državnega nadzora ali prevzema, vendar jedro inovacijskih zmogljivosti in vrednosti Krke ostaja v Sloveniji, kar precej zmanjšuje resnično grožnjo.
Na koncu se Krka znova izkazuje kot podjetje, ki razmišlja dolgoročno in kratkoročno ne dramatizira. Čeprav politično tveganje obstaja, ni novo niti neznano. Krka v Rusiji posluje več kot tri desetletja in je preživela vrsto tržnih in geopolitičnih šokov, od finančne krize do pandemije in vojnih sankcij. Stabilnost ji zagotavljajo močna bilanca, konservativno vodenje in dosledna strategija neodvisnosti od posameznih trgov.
Za vlagatelje to pomeni, da Krka ostaja med redkimi regionalnimi podjetji, ki zmore preživeti turbulence brez dramatičnih sprememb poslovnega modela. Zanjo pa to pomeni nadaljevanje prefinjene igre med poslovno pragmo in geopolitično realnostjo, v kateri je, vsaj za zdaj, spretnejša od večine svojih tekmecev.