Združitev Honde in Nissana odpira novo fronto v boju proti kitajskim proizvajalcem

Združitev Honde in Nissana je streznitev za celotno avtomobilsko industrijo. Ta poteza odlično kaže na rastočo potrebo po hitrem zoperstavljanju agresivni kitajski konkurenci in korenito spremenjene potrebe potrošnikov. Nissan že nekaj časa beleži skromno rast prihodkov po turbulentnem sodelovanju z Renaultom, še posebej v času mandata Carlosa Ghosna, ki je bil arhitekt zavezništva Renault-Nissan in mentor nekdanjega izvršnega direktorja Stellantisa Carlosa Tavaresa. Ko je pod skrivnostnimi okoliščinami pobegnil zaradi finančnih malverzacij, se je pojavil velik vprašaj o trajnosti zavezništva.

V okviru obsežnega prestrukturiranja je Renault zmanjšal svoj delež v Nissanu s 43 na 15 odstotkov. Poleg tega Nissan načrtuje nadaljnje prestrukturiranje in zmanjševanje stroškov, med drugim zmanjšanje delovne sile za 9.000 zaposlenih. Ravno danes je Reuters poročal, da japonska družba Nissan ponekod v Ameriki zaposlenim ponuja odpravnine v zameno za odhod, v treh proizvodnjah pa bodo skrajšali izmene, vse z namenom varčevanja. Globalno si želijo stroške oklestiti za 2,6 milijarde dolarjev.

Zavezništvo je že od začetka spremljalo več težav - kulturne razlike, neravnovesje glasovalnih pravic v korist Renaulta in različni pogledi na strategijo električnih vozil so marginalizirali Nissanove interese. Kar zadeva strategijo, se Renault zavzema za agresiven prehod na električna vozila, medtem ko je bil Nissan previdnejši (podobno kot Toyota), čeprav je bil eden od pionirjev električnih vozil z uvedbo modela Nissan Leaf leta 2010. Poleg tega je bil Nissan bolj osredotočen na severnoameriški trg, medtem ko je Renault ciljal na evropskega.

Buren odziv kapitalskega trga

Začetni odziv na govorice o morebitni združitvi je Nissanove delnice privzdignilo na najvišjo raven v zadnjih petdesetih letih - 23,7 odstotka, medtem ko so Hondine delnice padle za približno tri odstotke. Kmalu po objavi so delnice obeh družb začele beležiti skupni trend rasti. Pred objavo sta bila trgovanje s Hondinimi delnicami in njihova cena razmeroma ustaljena. 

Ko je bila združitev potrjena in se je prah polegel, so se Hondine delnice stabilizirale, medtem ko so Nissanove doživele nadaljnji padec. Honda je vlagateljem zagotovila dodatno varnost z odkupom lastnih delnic. V zadnjem letu je cena Hondinih delnic padla za osem odstotkov, medtem ko se je cena Nissanovih delnic znižala kar za 27,2 odstotka in se vrnila na raven pred objavo združitve.

 

 

Upadajoča prodaja dodaten motiv za združitev

Potreba po konsolidaciji postane še očitnejša, ko analiziramo gibanje prihodkov. Tako Honda kot Nissan namreč beležita upadajoče stopnje rasti prihodkov iz četrtletja v četrtletje. Honda posluje nekoliko bolje od Nissana in ohranja nominalno rast, medtem ko je Nissan 30. 9. 2024 zabeležil 5,1-odstotni padec prihodkov.

 

 

Izzivi z dobičkonosnostjo in obvladovanje stroškov so osrednja tema industrije. Za lažje razumevanje konteksta smo primerjali EBITDA marže Honde in Nissana z njihovim glavnim tekmecem na japonskem trgu, Toyoto, ter enim vodilnih predstavnikov kitajske konkurence, BYD-jem. Širši trend kaže na upadajočo dobičkonosnost, pri čemer se najbolje držita BYD in Toyota. Toyota, sicer industrijski zgled optimizacije proizvodnje in obvladovanja stroškov, ustvarja občutno višje marže dobičkonosnosti od svojih japonskih tekmecev in tudi od BYD-a. Nissan po drugi strani ustvarja najnižjo EBITDA maržo. Z združitvijo in oblikovanjem tretje največje svetovne avtomobilske družbe upanje temelji na ekonomiji obsega za ohranitev rezultatov in konkurenčnosti.

 

 

Nizka zadolženost Nissana olajševalna okoliščina

Nissanova fiskalna konservativnost je kljub zapletom z Renaultom njihov adut. Zadnja tri leta ohranjajo neto finančni položaj, neto dolg glede na EBITDA pa na dan 31. 3. 2024 je negativen in znaša 1,24-kratnik. Honda je občutno bolj zadolžena, neto dolg glede na EBITDA na dan 31. 3. 2024 znaša 2,55-kratnik. To je deloma mogoče pojasniti z razlikami v pristopu k električni tranziciji. Honda je bila precej ambicioznejša od Nissana glede razvoja tehnologije, kar je prineslo višje stroške in naložbe (s tem tudi višje kapitalske zahteve). Nissan je bil pri električnih vozilih previden. Podobno kot Toyota, ki še vedno stavi predvsem na hibridne pogone, je tudi Nissan izbral previden pristop. Na zadolženost vpliva tudi Hondina diverzifikacija poslovanja.

 

 

Obeti za prihodnost

Konsolidacija postaja ključna strategija avtomobilske industrije, saj se zdi v času ekonomske nestabilnosti in zmanjšanega povpraševanja praktično neizogibna. Posebej zaradi kitajskega trga, kjer sta Honda in Nissan prepolovila svoj tržni delež na zgolj 8 odstotkov v zadnjih petih letih zaradi okrepljene konkurence lokalnih proizvajalcev. Ekonomija obsega je ključna strategija, zato Honda in Nissan oblikujeta združeni japonski front v boju za preživetje.

Podjetji pričakujeta največje sinergijske učinke in zmanjšanje stroškov s skupno uporabo platform, pogonov ter sodelovanjem pri raziskovanju in razvoju. Pričakuje se, da bo Honda ločila dejavnosti, ki niso neposredno povezane z avtomobilsko industrijo, nova holdinška družba (Honda Nissan) pa bo predvidoma kotirana na borzi.Novi modeli bodo omejeni zaradi omejene prodaje, obstajajo tudi izzivi s podvajanjem izdelkov in stroški prestrukturiranja. Nissan se v zavezništvu znajde v položaju manjšinskega partnerja - njegova tržna kapitalizacija znaša komaj petino tržne kapitalizacije Honde (na dan 30. 9. 2024)." To potrjuje tudi gibanje cen delnic. Nissanove delnice so kljub začetnemu navdušenju ob napovedi združitve doživele zgodovinski padec. Investitorji so verjetno spoznali, da bo Honda držala vse niti in se spraševali, kakšno vrednost pravzaprav prinaša Nissan.V zavezništvu je kot junior partner vključen tudi Mitsubishi, ki se še mora opredeliti glede sodelovanja v novi strateški povezavi.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar