text size
Potem ko smo v Sloveniji dobili individualne naložbene račune (INR), se tudi Hrvaška pripravlja na uvedbo Hrvaškega naložbenega računa (HIR), posebnega računa, ki naj bi državljanom omogočil enostavnejše in davčno ugodnejše dolgoročno vlaganje.
Gre tudi za nadaljevanje širše državne strategije spodbujanja prebivalcev, da del svojih prihrankov preusmerijo iz tradicionalnih, pogosto manj donosnih bančnih depozitov na kapitalski trg. Strategija sledi uspehu hrvaških programov ljudskih obveznic in zakladnih menic.
Ideja je preprosta – odprete en račun, nanj nakažete denar ali prenesete obstoječe vrednostne papirje, nato pa znotraj njega kupujete in prodajate različne finančne instrumente. Administrativne obveznosti prevzame pooblaščeni posrednik, medtem ko naložbe in ustvarjeni donosi na računu po predlaganem modelu niso obdavčeni, dokler vlagatelj spoštuje predpisana pravila. Katera so ta pravila, je pojasnjeno v nadaljevanju.
Kaj je Hrvaški naložbeni račun (HIR)?
Za zdaj gre še za predlog zakona, zato vse podrobnosti še niso dokončno določene. Bistveno pa je, da bi bil HIR poseben individualni račun, namenjen fizičnim osebam za vlaganje v različne finančne instrumente. Odpreti bi ga bilo mogoče pri pooblaščeni investicijski družbi, banki ali družbi za upravljanje investicijskih skladov.
Na HIR bi bilo mogoče prenesti obstoječe naložbe ali nanj vplačati denar (v Sloveniji na INR lahko vplačujemo le v denarju, izjema so delnice Vzajemne), sredstva pa bi se nato lahko vlagala v delnice, obveznice, instrumente denarnega trga, sklade UCITS in ETF-je s trgov Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora ali držav OECD. Posameznik bi lahko imel le en HIR, pri čemer ne bi bilo določenega minimalnega zneska za vplačilo. Račun bi bilo mogoče odpreti tudi za mladoletno osebo prek njenega zakonitega zastopnika ali skrbnika.
Skupna zgornja meja vplačil bi znašala 200.000 evrov. Ta limit bi se lahko povečal na 250.000 evrov, če v prvih petih letih od odprtja računa z njega ne bi bilo nobenih izplačil. Pomembno pa je poudariti, da gre za osnutek zakona, zato se lahko posamezne določbe do njegovega dokončnega sprejetja še spremenijo.
(V Sloveniji je meja vplačil postavljena na 150.000 evrov: v prvem letu do vključno 20.000, nato pa vsako leto največ 5000; še dodatno, razen v prvem letu, lahko vplača še 5000 evrov, vendar izključno za nakup finančnih instrumentov slovenskih izdajateljev ali Republike Slovenije.)
Največja prednost? Davek in administracija na enem mestu
Za povprečnega vlagatelja je največja prednost HIR predvsem njegova preprostost. Vlagatelj, ki samostojno kupuje in prodaja vrednostne papirje, mora namreč sam skrbeti za davčne obveznosti in voditi evidence, povezane z naložbami. Pri HIR bi to administracijo prevzel pooblaščeni posrednik, ki bi vodil tudi davčne evidence, vlagatelj pa bi enkrat letno prejel poročilo o stanju svojih sredstev.
Še pomembnejša pa je davčna ugodnost. Po predlogu zakona bi bili kapitalski dobički od prodaje finančnih instrumentov, dividende in obresti, ustvarjene znotraj HIR, ter izplačila z računa oproščeni dohodnine, če bi vlagatelj izpolnjeval pravila in pogoje, določene z zakonom.
Večji "minus" - petina portfelja mora biti vezanega na Hrvaško
Kljub temu obstaja pogoj, ki bi lahko bil za del vlagateljev manj privlačen. Po preteku enega leta od odprtja HIR bi moralo biti najmanj 20 odstotkov portfelja povezanega z Republiko Hrvaško. Kaj to pomeni?
To v praksi pomeni, da bodo morali vlagatelji skrbno razmisliti, kam usmeriti ta del svojih naložb. Izberejo lahko enostavnejšo možnost z naložbo v ETF 7CRO, ki sledi indeksu CROBEX10, ali pa poiščejo temeljno močna podjetja, denimo tista, ki smo jih predstavili v naših serijah o skritih draguljih regionalnih borz oziroma med desetimi najboljšimi regionalnimi družbami, ki jih je letos vredno spremljati.
Vendar pa lahko pritok novega kapitala na razmeroma plitev trg, kot je Zagrebška borza (ZSE), povzroči tudi izrazitejša nihanja cen. Kratkoročno je to lahko pozitivno, saj večje povpraševanje zvišuje tečaje delnic. Težava pa se lahko pojavi pri manj likvidnih delnicah, kjer lahko velik priliv kapitala povzroči pretirano rast cen, ob upadu zanimanja vlagateljev pa tudi hitre padce. Podoben primer smo videli tudi na Ljubljanski borzi po IPO-ju Vzajemne.
Kakšna je razlika med naložbenim računom in običajnim borznoposredniškim računom?
Glavna razlika med naložbenim računom in običajnim borznoposredniškim računom na Hrvaškem je v davčni obravnavi naložb.
Pri običajnem borznoposredniškem računu morajo vlagatelji na Hrvaškem ob prodaji delnice z dobičkom praviloma plačati davek na kapitalski dobiček, če so delnico imeli v lasti manj kot dve leti (pri nas je dobiček obdavčen po 25-odstotni stopnji, vsakih pet let se zniža za pet odstotkov, po 15 letih imetništva pa je vlagatelj plačila davka oproščen). Pri HIR pa se po predlagani ureditvi tak davek ne bi plačeval. Enako velja za prihodke iz dividend in obresti, ustvarjene znotraj naložbenega računa, ki bi bili prav tako oproščeni obdavčitve. (V Sloveniji davčni dogodek nastane ob izplačilu z INR-računa. Davek znaša 15 odstotkov, če pred tem ni bilo izplačila z računa INR 15 let, je izplačilo dobička neobdavčeno. Pri dividendah velja, da vlagatelji prejmejo na INR bruto dividendo.)
Hrvaški naložbeni račun tako omogoča prosto kupovanje in prodajanje naložb ter ponovno investiranje ustvarjenih kapitalskih dobičkov, dividend in obresti, ne da bi bilo treba za vsako posamezno transakcijo skrbeti za davčne obveznosti. Poleg finančne ugodnosti to pomeni tudi precejšnje administrativno poenostavitev, saj vlagateljem ne bi bilo treba izpolnjevati obrazcev za kapitalske dobičke in za prihodke iz dividend tujih družb.
Slovenija že ima svoj naložbeni račun
Najbližji zgled Hrvaški je Slovenija, ki je uvedla individualni naložbeni račun (INR), koncept, ki je zelo podoben hrvaškem HIR.
Slovenska vlada je predlog zakona predstavila konec leta 2024, državni zbor ga je sprejel maja 2025, zakon pa je začel veljati v začetku junija istega leta. Sam individualni naložbeni račun se je začel uporabljati marca 2026, kar pomeni, da je od predstavitve zakonskega predloga do začetka njegove uporabe minilo nekaj več kot eno leto.
V Sloveniji je bilo v prvem tednu po uvedbi odprtih 2.201 individualnih naložbenih računov (INR), do konca maja 2026 pa je njihovo število naraslo na 10.000.
To nakazuje, da obstaja povpraševanje po enostavnejšem načinu dolgoročnega vlaganja, čeprav je za oceno dolgoročnega uspeha tega modela še prezgodaj.
Hrvaška bi lahko dobila novo orodje za spodbujanje vlaganja
Uvedba hrvaškega naložbenega računa (HIR) predstavlja pomemben korak k spremembi naložbenih navad prebivalcev, ki velik del svojega finančnega premoženja tradicionalno hranijo v bančnih depozitih ali pa sredstva najpogosteje vlagajo v nepremičnine. Če bo predlog zakona sprejet v predlagani obliki, bodo državljani lahko enostavneje vlagali v delnice, obveznice in investicijske sklade, brez večjega administrativnega ali davčnega bremena.
Kljub temu je treba poudariti, da HIR za zdaj še ni dokončno oblikovan produkt. Trenutno gre zgolj za osnutek zakonskega predloga, ki mora najprej prestati javno obravnavo, nato pridobiti potrditev vlade in zatem še skozi zakonodajni postopek v hrvaškem saboru, vključno z dvema obravnavama. Šele po zaključku tega postopka bo jasno, ali bo končna različica zakona res takšna, kot je predvidena zdaj.
