Zakaj v Sloveniji ne bo obveznih brezplačnih bančnih računov?

V okolju nižjih obrestnih mer banke iščejo možnosti za povečanje neobrestnih prihodkov. Pomembno vlogo pri tem igrajo bančne storitve, ki jih banke zaračunajo strankam. Koliko Slovenci na mesec in na leto odštejemo za bančne storitve? V kateri banki so storitve najugodnejše in v kateri najdražje? Zakaj so na Hrvaškem sprejeli zakonodajo, ki uvaja brezplačne račune? Kako na to ukrep gledajo na Ministrstvu za finance in kako slovenske banke?

Bančni račun je obvezen

Slovenska zakonodaja določa, da morajo pravne in druge osebe plačila za dobavljeno blago in opravljene storitve ter druga plačila prejemnikom nakazovati na njihove transakcijske račune, odprte pri ponudnikih plačilnih storitev. Bančni račun je v Sloveniji za vsakogar torej nuja oziroma obveznost. To je voda na mlin bankam. Koliko Slovenci v povprečju odštejejo za osnovne bančne storitve?

Višina nadomestila za vodenje osebnega transakcijskega računa je poslovna odločitev posamezne banke, najvišje osnovno nadomestilo pa določi BS in je omejeno na 4,9 evra. Upravičencem do socialne pomoči je namenjeno znižano nadomestilo, ki znaša 30 odstotkov maksimalnega oziroma 1,47 evra na mesec. V nadaljevanju pišemo tudi o brezplačnih bančnih računih.

Košarica storitev se je podražila za desetino

Podatki Banke Slovenije (BS), ki spremlja ceno storitev slovenskih bank, kažejo, da so se nadomestila v zadnjem letu opazneje podražila. Ob koncu leta 2024 se je povprečna letna cena košarice storitev zvišala za dobrih deset odstotkov in dosegla 77,7 evra. To pomeni, da Slovenci v povprečju za plačilne storitve odštejejo 6,5 evra na mesec.

V BS priznavajo, da košarica ni idealna. Strošek plačilnih storitev je namreč le en dejavnik pri izbiri banke, res pa je, da strankam omogoča pregled in primerjavo paketov. Cene se gibljejo od 35,9 do 97,7 evra. Najcenejši nabor storitev je ponujala Primorska hranilnica Vipava, najdražja je bila Deželna banka Slovenije (DBS).

Povprečni stroški košarice plačilnih storitev slovenskih bank so se v zadnjih petih letih (ko je BS upodabljala isto metodo izračuna) zvišali za 10,3 odstotka. Do leta 2024 se niso spreminjali. Lani se je košarica najbolj podražila v OTP, kjer je cena poskočila za 158,9 odstotka. Za 83,2 odstotka je zrasel strošek košarice pri Intesi Sanpaolo, medtem ko so se v Primorski hranilnici Vipava stroški znižali za 62,9 odstotka. Pri drugih bankah so bile spremembe cen manjše. V Unicreditu in BKS se cena ni spremenila.

Na Hrvaškem uvedli nabor storitev, ki morajo biti brezplačne

Hrvaške banke so v času rekordnih dobičkov dražile storitve. Zaradi velikih prihodkov od nadomestil in provizij je hrvaška vlada sprejela zakon z določenimi brezplačnimi storitvami, ki jih banke komitentom ne smejo zaračunavati.

Paket brezplačnih storitev vključuje odpiranje, vodenje in zapiranje računov, uporabo spletnega ali mobilnega bančništva, polog in dvig gotovine na okencih ali bankomatih, izdajo in uporabo debetne kartice, plačevanje s kartico v trgovinah ter priliv nacionalnih in čezmejnih plačilnih transakcij v evrih. Hrvaške banke so ureditvi nasprotovale in opozarjale, da ogroža trg in mrežo bankomatov. Nato so zvišale cene preostalih storitev, da bi nadomestile izpad.

Ministrstvo: Na trgu bančnih storitev zagotovljena konkurenca

Na vprašanje, ali bi lahko tudi v Sloveniji uvedli podobne ukrepe kot na Hrvaškem, so na Ministrstvu za finance pojasnili, da so v več državah Evropske unije (EU) regulatorni organi že posegli v določanje bančnih provizij, vendar je ta praksa na splošno opredeljena za socialno ranljive skupine in je takšne državne posege treba izvajati uravnoteženo.

Ob tem so spomnili na stališče namestnika izvršnega direktorja Evropske bančne federacije (EBF) Sébastiena de Brouwerja, ki je hrvaški zakon o provizijah označil za politično odločitev vlade v kontekstu inflacijskih pritiskov, s katerimi se spoprijemajo državljani. Opozoril je, da bi to lahko zmanjšalo naložbe v inovacije (digitalizacija, varnost, vzdrževanje infrastrukture) in nato kakovost bančnih storitev.

Promo/Depositphotos/Yettel Bank

Na ministrstvu ocenjujejo, da je zaradi različne cenovne politike posameznih bank na trgu bančnih oziroma plačilnih storitev zagotovljena konkurenca. To uporabnikom omogoča, da izberejo banko, ki jim glede na njihove potrebe ponuja najugodnejše pogoje.

Poudarili so, da slovenske banke same določajo svojo poslovno politiko, vključno s cenovno. ''Uporabnik plačilnih storitev in banka medsebojno razmerje uredita s pogodbo o plačilnih storitvah, med drugim v njej določita tudi nadomestila, ki jih bo banka zaračunala uporabniku za opravljanje plačilnih storitev.'' Dodajajo, da mora banka uporabniku cene storitev posredovati že pred sklenitvijo pogodbe.

ZBS: Razmere na trgih se med državami razlikujejo

V Združenju bank Slovenije (ZBS) so hrvaški ukrep komentirali z besedami, da se razmere na trgih med državami razlikujejo, ker imajo banke različne regulatorne zahteve, stroške poslovanja in sestavo prihodkov.

Kako pomemben vir prihodkov so nadomestila za bančne račune, ne razrivajo. Pojasnjujejo le, da so prihodki od vodenja transakcijskih računov le eden izmed virov prihodkov. ''Ključna naloga bank in hranilnic je, da zagotavljajo varno, stabilno in kakovostno finančno infrastrukturo za prebivalstvo ter gospodarstvo. Pri tem si banke in hranilnice prizadevajo, da so storitve in cene storitev za stranke pregledne, konkurenčne ter primerljive z razvitimi evropskimi trgi.''

Brezplačne račune ponujajo le neobanke

Občasno tudi slovenske banke (najpogosteje za nove komitente) ponujajo brezplačne bančne račune. Tako na primer Intesa Sanpaolo prvo leto zagotavlja brezplačno vodenje v primeru izbire paketa digital. Brezplačne bančne račune v osnovnih paketih ponujajo spletne neobanke, kot so Bunq, N26, Revolut. Na njihove račune lahko prejemate tudi plačo.