Slovenske banke ujele val visokih obresti in večajo dobiček, tudi ko te padajo

Slovenske banke so v zadnjih dveh letih nanizale kar nekaj odličnih poslovnih rezultatov. Ti so začeli cveteti v drugem polletju 2022, ko je Evropska centralna banka (ECB) z dvigi ključnih obrestnih mer začela zavirati inflacijo. Posojila so se hitro podražila, banke pa so začele ustvarjati občutno večje obrestne prihodke. Cikel visokih obrestnih mer ECB se je končal. Ključne obrestne mere so se z najvišjih ravni že prepolovile, kar pomeni, da bankam več ne bo tako lahko ustvarjati prihodkov. Banka Slovenije (BS) zato pričakuje, da bodo v letu 2025 poslovale slabše.

Kaj kažejo podatki po prvem polletju? Kako se gibljejo obrestni in neobrestni prihodki slovenskih bank? Kaj se dogaja z dobičkom? Pogledali smo tudi premike pri kreditiranju gospodinjstev in gospodarstva. Kako so banke ujele val visokih obrestnih mer?

Čas rasti obrestnih prihodkov je mimo

Iz podatkov BS je lepo razvidno, kako so banke jadrale na vetru višjih ključnih obrestnih mer. ECB je ključne obrestne mere začela višati v drugi polovici 2022, kar se je nemudoma pokazalo tudi v rasti obrestnih prihodkov bank. V prvem polletju 2022 so obrestni prihodki zanašali še 324 milijonov evrov, v drugem polletju so zrasli za več kot 30 odstotkov, na 424 milijonov evrov. Rast se je nato še stopnjevala. V prvem polletju so obrestni prihodki na trimesečni ravni poskočili za skoraj 56 odstotkov.

Nato je sledila upočasnitev rasti. V drugem polletju 2024 so se na trimesečni ravni prvič znižali, upadanje se nadaljuje tudi v letu 2025. Po šestih mesecih so slovenske banke od obresti ustvarile 701 milijon evrov prihodkov, kar v primerjavi s predhodnim polletjem pomeni upad za slabih devet odstotkov, medletno pa je bil upad še večji – 11,9-odstoten. Ker na trgih do konca leta ne pričakujejo nadaljnjega nižanja obrestnih mer ECB, se bo upad obrestnih prihodkov verjetno začel umirjati.

Neobrestni prihodki so bili v zadnjih letih precej bolj konstanti. V prvem polletju 2023 so se opazneje povečali in nato v drugem polletju upadli za skoraj tretjino. ECB je obrestno zavoro začela sproščati junija 2024, kar se vidi v obrestnih in tudi v neobrestnih prihodkih.

Neobrestni prihodki manjši, nato maja poskočili

Banke so nižanje obrestnih mer izkoristile za višanje preostalih stroškov. To se je dogajalo tudi letos, ko so obrestne mere posojil nehale upadati. Rast neobrestnih prihodkov bank se kaže v rasti efektivne obrestne mere posojil. Neobrestni prihodki so se v prvem polletju 2025 povečali za približno 50 odstotkov, s 314 milijonov so poskočili na 472 milijonov evrov. Izjemen je bil predvsem maj, ko so banke ustvarile za 222 milijonov evrov neobrestnih prihodkov, kar je druga najvišja vrednost od začetka podatkovne serije.

Visoki neobrestni prihodki so posledica večjega obsega prejetih dividend, ki so jih banke letos prejele nekoliko prej kot lani, so zapisali v BS. ''Predvidevamo, da bo učinek tega povečanja izzvenel v prihodnjih mesecih,'' še ocenjujejo.

Po podatkih BS so banke v prvem polletju neobrestne prihodke toliko povečale, da se upad obrestnih prihodkov ne izraža v skupnem bruto prihodku. V primerjavi s predhodnim polletjem je nespremenjen in je v prvem polletju znašal 1,173 milijarde evrov, kar je 5,7 odstotka več kot v istem obdobju lani.

Dobiček pred obdavčitvijo je na četrtletni ravni malenkost upadel (za 2,2 odstotka), na medletni ravni pa je zrasel za 8,5 odstotka, na 617 milijonov evrov. Rekorden je bil maj, ko so banke dosegle 265 milijonov evrov dobička pred obdavčitvijo, predvsem zaradi izplačila dividend. Dobiček po obdavčitvi je medletno zrasel za 11,1 odstotka, na 511,2 milijona evrov. Dobičkonosnost bank na kapital (ROE) je bila z 19,4 odstotka primerljiva z vrednostjo pred enim letom, a hkrati izrazito nad dolgoletnim povprečjem, so zapisali v BS.

Gospodinjstva se zadolžujejo, podjetja ne

Posojilna dejavnost bank se je okrepila. Najbolj na medletni ravni še vedno raste obseg potrošniških posojil gospodinjstvom, ki se je v primerjavi z istim obdobjem lani povečal za 11,1, odstotka na 3,336 milijarde evrov. Rast se je v zadnjem letu upočasnila (junija 2024 je bila še 16,8-odstotna). Bolj živahno je pri stanovanjskih posojilih, katerih obseg se je začel vidneje povečevati v drugi polovici 2024, rast se nadaljuje tudi v letu 2025. Junija se je obseg stanovanjskih posojil medletno povečal za 6,5 odstotka, kar je največja rast po marcu leta 2023.

''Kreditiranje gospodinjstev je bilo ob visoki zaposlenosti in realni rasti plač pomembno povezano tudi z ravnjo in dinamiko fiksnih obrestnih mer, ki pri kreditiranju gospodinjstev prevladujejo,'' so zapisali v BS.

Posojila družbam še vedno stagnirajo. Pri obsegu desetih milijard stagnirajo že več kot leto in pol. V BS to pripisujejo negotovim razmeram in zanašanjem na druge vire financiranja. V bankah sicer glede na ankete za naslednje tri mesece pričakujejo povečanje povpraševanja po posojilih ali kreditnih linijah. Vloge gospodinjstev še vedno vztrajno rastejo. Maja so zaradi izplačil regresa poskočile za kar 679 milijonov evrov, konec junija je skupni obseg vlog dosegel 28,37 milijarde evrov.

Kreditno tveganje se je zmanjšalo

Neto slabitve in rezervacije so bile junija z 29,6 milijona evrov medletno nižje dobrih 15 odstotkov. Njihov delež v bruto dohodku bank je upadel na 2,5 odstotka, potem ko je bil konec leta 2024 tik nad tremi odstotki.

Banke kljub upadanju nekaterih kazalnikov ostajajo visoko plačilno sposobne. Količnik likvidnostnega kritja (LCR) je v letu 2025 nadaljeval upad. Junija se je količnik znižal na 285,6 odstotka, medtem ko je bil ob koncu leta pri 315 odstotkih. Količnik je tako upadel na najnižjo raven po novembru leta 2022. Vseeno ostaja visoko nad minimalno regulatorno zahtevo, ki je postavljena pri sto odstotkih in je med najvišjimi v evrskem območju. Delež zamud terjatev bank ostaja majhen in je junija znašal 0,8 odstotka.

''Zaradi negotovosti v mednarodnem okolju se postopoma zvišuje ocena splošne ravni tveganj za bančni sistem, a odpornost bančnega sistema ostaja visoka,'' so ob koncu julija zapisali pri BS.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar