Ali bom moral plačati davek, če sosedu dam nekaj elektrike?

Souporaba električne energije, ki jo uvaja novela zakona o oskrbi z električno energijo, omogoča, da lahko gospodinjstvo presežke elektrike iz sončne elektrarne prenese drugi osebi – bodisi brezplačno bodisi za plačilo. Sistem bo v praksi zaživel 1. julija 2026, kako se bo to izvajalo, pa lahko preberete tu.

Z uvedbo souporabe električne energije se odpira tudi vrsta davčnih vprašanj. Na finančnem ministrstvu smo preverili, kdaj bodo lahko gospodinjstva presežke elektrike delila ali prodajala brez davčnih posledic ter v katerih primerih bi lahko finančna uprava takšno dejavnost obravnavala kot opravljanje dejavnosti.

Po pojasnilih ministrstva fizične osebe, ki imajo sončno elektrarno predvsem za pokrivanje lastne porabe in le občasno ustvarijo presežke elektrike, zaradi souporabe praviloma ne bodo obdavčene z dohodnino. To velja tudi v primeru, ko presežke drugim uporabnikom odstopijo za plačilo, če ti presežki niso sistematični in bistveno ne presegajo lastnih potreb gospodinjstva.

Ministrstvo takšne primere obravnava podobno kot prodajo presežne premičnine, ki ni predmet dohodnine. "Presoja se posamezni primer, upoštevaje dejstva in okoliščine vsakega posameznega primera," dodajajo.

Kdaj nastane davčna obveznost?

Davčna obravnava se spremeni, ko proizvodnja elektrike ni več namenjena predvsem lastni oskrbi, temveč ustvarjanju prihodkov. Če fizična oseba redno proizvaja večje količine presežkov električne energije in jih organizirano prodaja drugim uporabnikom z namenom trajnega doseganja prihodkov, ministrstvo takšno dejavnost šteje za opravljanje dejavnosti. Enako velja tudi za končnega aktivnega odjemalca v okviru souporabe.

V tem primeru je potrebna ustrezna registracija dejavnosti, prihodki pa postanejo predmet obdavčitve po pravilih za dohodek iz dejavnosti. Vsaka oseba mora davčnemu organu prijaviti, kdaj začne opravljati dejavnost kot davčni zavezanec. 

 

DDV šele pri večjem obsegu poslovanja

Tudi pri DDV ministrstvo razlikuje med občasnim oddajanjem presežkov in organizirano prodajo elektrike. Gospodinjstvo, ki le občasno odda presežke iz manjše sončne elektrarne, praviloma ne velja za davčnega zavezanca za DDV. Če pa gre za trajno prodajo električne energije z namenom ustvarjanja prihodkov, se posameznik šteje za davčnega zavezanca in mora dejavnost prijaviti finančni upravi. 

Obvezna identifikacija za DDV nastopi po preseženem letnem prometu v višini 60 tisoč evrov, do takrat pa velja oprostitev za male davčne zavezance. "Vsak davčni zavezanec, ne glede na to, ali je identificiran za namene DDV ali ne, mora zagotoviti, da za opravljene storitve izda račun," opozarjajo na finančnem ministrstvu.

Kaj pa brezplačna souporaba?

Če gospodinjstvo presežke električne energije drugi fizični osebi odstopi brezplačno, davčne obveznosti za oddajnika ni. Prejemnik sicer prejme darilo v naravi, vendar zakon določa, da darila v obliki premičnin niso obdavčena, če njihova skupna vrednost v obdobju 12 mesecev ne preseže pet tisoč evrov. Ker se električna energija po slovenski zakonodaji šteje za premičnino, bo večina takšnih primerov ostala neobdavčena.

Poenostavljeno: lastnik sončne elektrarne, ki elektriko proizvaja predvsem zase in le občasno odda presežke sosedu ali družinskemu članu, praviloma ne bo plačeval niti dohodnine niti DDV. Obdavčitev pride v poštev šele takrat, ko proizvodnja presežkov postane redna, sistematična in usmerjena v ustvarjanje prihodka, torej ko souporaba začne dobivati značilnosti poslovne dejavnosti.