OTP, NLB in druge banke previdnejše: rastejo rezervacije za tveganja

Slovenske banke so v prvem letošnjem četrtletju občutno povečale oblikovanje rezervacij za kreditna tveganja, predvsem zaradi geopolitičnih tveganj, dražjih energentov in negotovosti v mednarodni trgovini.

Čeprav banke poudarjajo, da za zdaj ne zaznavajo sistemskega poslabšanja kakovosti kreditnih portfeljev, v letnih poročilih in odgovorih za Bloomberg Adria vse bolj opozarjajo na previdnost pri financiranju energetsko intenzivnih dejavnosti, logistike, izvozne industrije in avtomobilskega sektorja.

Podatki Banke Slovenije (BS) kažejo, da so banke in hranilnice v Sloveniji v prvih treh mesecih letos oblikovale za 29 milijonov evrov neto oslabitev in rezervacij, medtem ko so v istem obdobju lani beležile celo šest milijonov evrov neto sprostitev rezervacij. Delež oslabitev in rezervacij v bruto dohodku bančnega sistema se je tako povečal z negativnih 1,3 odstotka na 5,9 odstotka, kar kaže na precej bolj previden pristop bank pri ocenjevanju prihodnjih tveganj.

Gre za enega izrazitejših obratov v strukturi poslovanja bank v zadnjih letih. Še lani so banke zaradi razmeroma ugodnih gospodarskih razmer in nizke ravni slabih posojil del rezervacij sproščale, letos pa se očitno pripravljajo na bolj negotovo okolje. V bilanci uspeha je zato postavka neto oslabitev in rezervacij deloma poslabšala dobičkonosnost sektorja.

Kljub temu slovenski bančni sistem ostaja visoko dobičkonosen. Dobiček pred obdavčitvijo se je sicer v prvem četrtletju medletno zmanjšal za 16 odstotkov, na 171 milijonov evrov, vendar banke še vedno ustvarjajo dvomestno donosnost kapitala. Po podatkih BS je ROE marca znašal 10 odstotkov. Neto obrestna marža se je medtem ohranila pri visokih 2,7 odstotka.

Banke v ospredje postavljajo geopolitična tveganja

Najbolj neposredno je vpliv geopolitičnih tveganj v četrtletnem poročilu obravnavala NLB. V banki opozarjajo na zaostren alternativni scenarij, ki vključuje nadaljnje stopnjevanje napetosti med ZDA in Iranom, trgovinske spore s Kitajsko ter dolgotrajne motnje v dobavnih verigah. Po njihovih ocenah bi takšno okolje lahko povzročilo daljše obdobje gospodarske negotovosti, višjo inflacijo in dodatne pritiske na evropsko gospodarstvo.

Skupina NLB je zato prilagodila tudi makroekonomske scenarije za izračun pričakovanih kreditnih izgub po standardu MSRP 9. Neugodnemu scenariju so v nekaterih bankah znotraj skupine pripisali večjo verjetnost kot doslej, kar neposredno vpliva na višino rezervacij.

V prvem četrtletju je NLB Skupina oblikovala 12,8 milijona evrov neto oslabitev in rezervacij za kreditno tveganje, predvsem zaradi rasti kreditiranja in določenih premikov v segmentu prebivalstva. Strošek tveganja je znašal 26 bazičnih točk.

Posebno pozornost v banki namenjajo avtomobilski industriji, ki je zaradi elektrifikacije, višjih stroškov in pritiskov na evropsko proizvodnjo vse bolj obremenjena. NLB je zato pri delu podjetij iz avtomobilskega sektorja znižala bonitetne ocene in jih vključila v sistem podrobnejšega spremljanja. Kljub temu poudarjajo, da izpostavljenost banke do avtomobilske industrije ostaja razmeroma omejena.

UniCredit: Večji nadzor nad energetsko intenzivnimi panogami

Podobno so previdni tudi v UniCredit Bank Slovenija. Banka poudarja, da rezervacije oblikuje skladno z računovodskimi in regulatornimi pravili ter na podlagi naprej usmerjenih makroekonomskih predpostavk.

Večjo pozornost trenutno namenjajo dejavnostim, ki so občutljive za višje vhodne stroške, motnje v dobavnih verigah, spremembe v mednarodni trgovini in večjo nihajnost cen energentov. Med njimi posebej omenjajo logistiko, transport, energetsko intenzivne dejavnosti ter podjetja, močno povezana z mednarodnimi trgi.

V banki poudarjajo, da ne gre za splošno poslabšanje portfelja, temveč za bolj poglobljeno spremljanje posameznih segmentov in strank. Poseben poudarek namenjajo zgodnjemu zaznavanju tveganj, spremljanju likvidnosti podjetij in odpornosti poslovnih modelov.

Kljub negotovosti za zdaj ne zaznavajo sistemskega poslabšanja finančnega položaja komitentov ali večjega povpraševanja po reprogramiranju posojil. Pri novih financiranjih pa banka uporablja bolj poglobljeno presojo projektov, zlasti pri dejavnostih z večjo energetsko intenzivnostjo ali večjo odvisnostjo od mednarodnih dobavnih verig.

DBS: Podjetja ostajajo likvidna, a bolj previdna

Tudi v Deželni banki Slovenije pravijo, da dodatnih oslabitev zaradi mednarodnih razmer za zdaj niso oblikovali, čeprav so identificirali segmente strank in panoge z večjo izpostavljenostjo kreditnemu tveganju. Posebno pozornost namenjajo logistiki in kmetijstvu, ki sta bolj občutljiva za gibanje cen energentov.

V DBS poudarjajo, da slovenskim podjetjem za zdaj praviloma ne primanjkuje likvidnosti, opažajo pa več previdnosti pri poslovnih odločitvah. Podjetja pogosteje odlagajo investicije in zmanjšujejo investicijsko aktivnost zaradi nepredvidljivega mednarodnega okolja.

OTP banka medtem poudarja, da je prvo četrtletje zaznamovala nadaljnja rast kreditne aktivnosti. Kreditni portfelj nebančnega sektorja je dosegel 7,9 milijarde evrov, kar je skoraj štiri odstotke več kot konec minulega leta.

V banki priznavajo, da so na rezultate vplivale dodatne enkratne rezervacije, povezane s pravnimi zahtevki, vendar poudarjajo, da osnovno poslovanje ostaja stabilno in dobičkonosno. Skupina ohranja tudi zelo visoke kapitalske in likvidnostne količnike, kar ji po njihovih besedah omogoča visoko odpornost v nestanovitnem okolju.

Čeprav banke povečujejo rezervacije in bolj previdno ocenjujejo tveganja, trenutni podatki še ne kažejo širšega poslabšanja kakovosti kreditnih portfeljev. Delež nedonosnih terjatev ostaja nizek, podjetja pa za zdaj večinoma ohranjajo stabilno likvidnost in sposobnost servisiranja dolga. Povečanje rezervacij tako banke razumejo predvsem kot preventiven odziv na bolj negotovo mednarodno okolje.