Kako lahko detektivi po novem nadzorujejo zaposlene?

Decembra lani je začel veljati novi zakon o detektivski dejavnosti (ZDD-2), ki je to precej občutljivo področje, ki znatno posega tudi v človekove pravice posameznikov, uredil natančneje, celoviteje, pri čemer je še posebej zaščitil interese nadziranih oseb.    

ZDD-2 prinaša pomembne spremembe, ki krepijo tudi preglednost, odgovornost in strokovnost izvajanja detektivske dejavnosti.

Zakon jasno opredeljuje oblike detektivskega dela, določa zahteve za registracijo in ustrezno ureditev poslovnih prostorov ter uvaja obvezen vpis v evidenco detektivov in detektivskih družb.

Zakon ureja tudi delovanje Detektivske zbornice Republike Slovenije in podeljuje Ministrstvu za notranje zadeve večjo vlogo pri nadzoru nad njenim delovanjem. Prav tako ureja disciplinsko odgovornost detektivov, opredeljuje pravne podlage za pridobivanje podatkov ter ureja uporabo tehničnih sredstev, kar naj bi zagotovilo višje standarde delovanja detektivov.

Zakon omogoča obsežnejši inšpekcijski nadzor ter uvaja nova pooblastila inšpektorjev za nadzor nad nezakonitim opravljanjem detektivske dejavnosti.

Katere informacije lahko pridobiva detektiv?

Z vidika interesov naročnikov detektivskih storitev (denimo podjetij) je pomembno vedeti, da zakon ohranja pooblastila glede pridobivanja informacij, kot so denimo informacije o dolžnikih in njihovem premoženju, o spoštovanju konkurenčne prepovedi in konkurenčne klavzule, ter o zlorabah pravice do zadržanosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe, zlorabah uveljavljanja pravice do povračila stroškov prevoza na delo in z dela, dela pod vplivom alkohola ali prepovedanih drog ter o drugih disciplinskih kršitvah in kršilcih v skladu z zakonodajo, ki ureja delovna razmerja.

Precej omejena možnost osebne zaznave

Zelo pomembno pooblastilo detektivov je možnost osebne zaznave, ki pa je po novem zakonu precej okrnjeno in to tako časovno, kot tudi vsebinsko. Določeno je, da lahko pridobivanje podatkov z osebno zaznavo traja le tako dolgo, dokler ni odkrita kršitev ali dokler na strani naročnika obstaja utemeljena potreba, da se ugotovi dejansko stanje glede področja, na katerem se pridobivajo podatki, vendar največ štiri mesece od podelitve pisnega pooblastila naročnika oziroma sklenitve pogodbe za opravljanje detektivske dejavnosti.

Še vedno velja, da detektiv pri izvajanju upravičenja ne sme posegati v zasebni prostor in zasebni zaprti prostor. Zasebni prostor pomeni tudi zasebni prostor, ki ga je posameznik s postavitvijo kakršnekoli ograje, prepreke ali razvidne oznake oziroma opozorila ločil od javnega prostora in na ta način navzven nakazal, da gre za zasebni prostor.

Jasno postavljena ločnica med policijo, sodišči in detektivi Pri izvajannu ukrepov zakon jasno določa, da detektiv ne sme 1. uporabljati prikritih preiskovalnih ukrepov, ki jih v skladu z zakonom uporabljajo policija, Slovenska obveščevalno-varnostna agencija in obveščevalno varnostna služba ministrstva, pristojnega za obrambo ž 2. opravljati upravičenj ali pooblastil, za katera so po zakonu pristojni policija, sodišča ali drugi državni organi, ter 3. opravljati detektivske dejavnosti za domače in tuje obveščevalne ali varnostne službe, organe s področja javne varnosti, politične stranke, tuje državne organe in ustanove, katerih ustanovitelji so politične stranke ali politična društva.

 

Možnost vlaganja pravnih sredstev s strani prizadetih oseb

Novost ZDD-2 je tudi ta, da bodo lahko posamezniki, ki menijo, da je detektiv pri izvajanju detektivske dejavnosti kršil upravičenja iz tega zakona, v 30 dneh od dneva, ko so izvedeli za domnevno kršitev, vložili pritožbo na zbornico. V pritožbenem postopku se bo pritožniku in detektivu zagotavila kontradiktorna obravnava.

Oba bosta tudi vedno povabljena na sejo pritožbene komisije. V vabilu, ki jima bo moralo biti vročeno najmanj pet delovnih dni pred sejo, se ju bo opozorilo, da bo pritožbeni postopek končan na podlagi razpoložljivih dokazov, če se seje ne bosta udeležila osebno ali po pooblaščencu

Tako pritožnik, kot detektiv se bosta na seji pritožbene komisije lahko izrekla o vsebini pritožbe in dejstvih v zvezi z njo. Po predsedniku pritožbene komisije bosta lahko postavljata vprašanja vabljenim ali predlagala izvajanje dodatnih dokazov.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar