Podvomil sem v bolniško zaposlenega. Kaj lahko storimo?

Po nekaterih podatkih sodi Slovenija v sam evropski vrh glede števila bolniško odsotnih delavcev. Slovenci so v povprečju 19 dni na leto bolniško odstotni. Je delovno okolje res tako naporno ali stresno, da vodi v številne bolniške odsotnosti, oziroma, ali je vzdušje res tako slabo, da botruje k nezmožnostim opravljanja dela?

Odgovor je le pogojno pritrdilen. Drži, da so razmere v nekaterih podjetjih, poslabšane do te mere, da botrujejo tudi  številnim boleznim, ki pripeljejo do bolniškega staleža, vendar pa matematika precej zataji, ko ugotovimo, da je bolniško odsotnih tudi precej zaposlenih, ki delujejo na delovnih mestih, ki bi jih težko opisali kot psihofizično izjemno naporna. Drži sicer, da bolezen ni vselej posledica neugodnih delovnih pogojev, preobremenjenosti in mobinga, a še vedno je nesporno, da je število bolniško odsotnih nenavadno visoko.   

Zato lahko upravičeno sumimo, da se v Sloveniji dogajajo številne zlorabe bolniškega staleža, te pa škodujejo delodajalcu, ki ga seveda zanima, kaj lahko stori, če posumi na zlorabe?

Kakšne so obveznosti delodajalca, če delavec zboli?

Delodajalec izplačuje nadomestilo plače iz lastnih sredstev v primerih nezmožnosti delavca za delo zaradi njegove bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, in sicer do 30 delovnih dni za posamezno odsotnost z dela, vendar največ za 80 delovnih dni v koledarskem letu. V primerih nezmožnosti za delo delavca zaradi poklicne bolezni ali poškodbe pri delu, izplačuje delodajalec nadomestilo plače delavcu iz lastnih sredstev do 30 delovnih dni za vsako posamezno odsotnost z dela.

Kako lahko delodajalec izvaja nadzor delavca glede odsotnosti z dela?

Nadzor delodajalca nad odsotnostjo delavca z dela je običajno opredeljena v njegovih internih aktih, ki mu omogočajo, da ukrepa ob pogostejših neupravičenih izostankih z dela. Ta nadzor obsega ugotavljanje ravnanja osebe na bolniški, ki ne sme biti v nasprotju z navodili zdravnika. Ravnanje pa tudi ne sme vplivati na morebitno poslabšanje zdravstvenega stanja in s tem na podaljšanje bolniškega staleža.

Delodajalec lahko opravi nadzor nad bolniško odsotnostjo do 30 delovnih dni. Kadar je delavec odsoten za več kot 30 dni, gre nadomestilo v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja in v tem primeru nadzor izvajajo nadzorniki pod okriljem ZZZS.  

Pooblastilo za nadzor detektivu

Ker pa imajo delodajalci preveč drugih zadolžitev, da bi se ukvarjali še z zamudnim in pogosto neprijetnim "vohunjenjem" za svojimi delavci, se čedalje pogosteje odločajo za to, da bodo za ta opravila pooblastili detektiva oziroma detektivsko agencijo. 

V skladu z zakonom o detektivski dejavnosti (ZDD) lahko namreč detektiv pridobiva informacije o zlorabah pravice do zadržanosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe. Te informacije lahko pridobiva na podlagi pisnega pooblastila delodajalca, iz katerega je razvidno, katere informacije naj pridobiva in njihov obseg.

Detektiv lahko zbira informacije glede zlorabe bolniške odsotnosti z osebno zaznavo dejavnosti oziroma gibanja delavca, pri čemer lahko uporablja tudi tehnična sredstva, denimo fotoaparat, videokamero ali diktafon. Ob tem mora paziti na to, da jih uporablja sorazmerno, se pravi le toliko, kolikor je to nujno potrebno za zavarovanje dokazov. 

Detektiv lahko te informacije pridobiva z neposrednim osebnim zaznavanjem na javnih krajih ali iz javnih krajev, javno dostopnih odprtih in zaprtih prostorov ter krajev in prostorov, ki so vidni z javno dostopnega kraja in prostora.

Pri izvajanju teh zaznav pa mora paziti na to, da v nobenem primeru ne poseže v zasebni zaprti prostor in v zasebni prostor, ki ga je zaposleni na bolniškem staležu s postavitvijo kakršne koli ograje, ovire ali razvidne oznake oziroma opozorila ločil od javnega in na ta način na zunaj nakazal, da gre za zasebni prostor.

Zakaj je nadzor za delodajalca tako pomemben?

Predvsem zato, da dobi potrdilo, da lahko delavcu zaupa, ali pa pridobi dokaz, da ga delavec goljufa. V slednjem primeru lahko namreč zoper delavca sproži postopek prenehanja delovnega razmerja, in sicer, če se izkaže, da delavec v času odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe ne spoštuje navodil zdravnika ali zdravstvene komisije.

Enako velja tudi, če oseba v tem času opravlja pridobitno delo ali če brez odobritve pristojnega zdravnika ali zdravstvene komisije odpotuje iz kraja svojega bivanja.

V primeru, če delodajalec ugotovi, da delavec v času odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe ne spoštuje navodil pristojnega zdravnika, oziroma pristojne zdravniške komisije, ali če v tem času opravlja pridobitno delo ali brez odobritve pristojnega zdravnika oziroma pristojne zdravniške komisije odpotuje iz kraja svojega bivanja, mu lahko delodajalec izredno odpove pogodbo o zaposlitvi.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar