Se splača v službi kdaj narediti kaj 'gratis'? Prednosti in tveganja

Beseda "gratis" oziroma brezplačno je v obdobju kapitalizma dobila nekoliko zlovešč prizvok. Ker vsi delamo za denar, se sliši kontradiktorno, da bi za koga opravili kaj tudi brezplačno.

A ni bilo od nekdaj tako. V (poslovnih) okoljih, kjer so vztrajno negovali vrednoto solidarnosti, je bilo samoumevno, da kdo za koga kaj opravi tudi "gratis". S tem, ko je sodelavec sodelavcu pomagal razvozlati kakšno uganko, povezano z nekim dokumentom, je prispeval k uspešnemu delovanju kolektiva kot celote. S tem, ko je za šefa doma opravil nekaj nujnih službenih telefonskih klicev, prav tako. Hkrati mu je izkazal še hvaležnost, da ga je v podjetju zaposlil in mu tako omogočil karierno priložnost. S tem je ubil dve muhi na en mah.

"Črkobralsko" razumevanje pogodbe o zaposlitvi

Žal danes v številnih podjetjih zaposlenim nikoli ne uspe stkati pristnejših vezi z delodajalcem in s sodelavci, sploh pa ne čutijo, da takim podjetjem pripadajo. Gre za celo vojsko zaposlenih, ki na svojih delovnih mestih niso zadovoljni in svoje delo opravljajo s čim manj truda.

Taki delavci so običajno tudi veliki "strokovnjaki" za črkobralsko (dobesedno) razumevanje pogodb o zaposlitvi, v katerih piše, kaj vse morajo narediti za svojo plačo. Ko ugotovijo, da jim ni treba ničesar narediti gratis, se tega tudi držijo kot pijanec plota in tako nekako životarijo do upokojitve ali pa do prve priložnosti, da se zaposlijo drugje, kjer pa potem spet životarijo, saj jim tak odnos do zaposlitve pač ne more prinesti niti zadovoljstva niti spoštovanja nadrejenih niti boljšega zaslužka.

Depositphotos

 

Kaj vse lahko zaposleni pridobi, če kaj opravi gratis?

Strogo normativno razumevanje pogodb o zaposlitvi je lahko precej neproduktivno, tudi toksično. Delavec črkobralec namreč pri delodajalcu ne bo nikoli napredoval oziroma je le še vprašanje časa, kdaj ga bo nadrejeni odpustil, saj lahko tudi sam začne na delavčeve dolžnosti gledati črkobralsko. Z ekonomskega vidika je torej črkobralska "filozofija" razumevanja pogodbe o zaposlitvi slaba, saj bo zaposleni finančno stagniral ali celo nazadoval.

Po drugi strani pa je gesta, da za delodajalca kaj opravi tudi gratis, sporočilo, da delavec delodajalca ceni, da ceni položaj, ki ga ima v podjetju, in da razume tudi to, kaj pomeni odgovornost za kolektiv.

Če nadrejeni tega ne izkorišča, bo opravljanje gratis dela zaposlenemu večinoma prineslo prednosti. Denimo pridobitev spoštovanja in posledično boljšo obravnavo pri šefu, možnost napredovanja, pridobitve višje plače in dodatkov, možnost pridobitve posebnih bonitet ipd.    

Če torej delavec pogodbo o zaposlitvi razume nekoliko širše in ne dobesedno, se mu odpre celo obzorje poslovnih priložnosti, kar skoraj vedno prinese tudi ekonomske privilegije.      

Do o dodatnih bonusih, kot so recimo dobri odnosi v podjetju, možnost izrabe letnega dopusta v ugodnejših terminih, redno koriščenje zmogljivosti podjetja (denimo službenega vozila, počitniških nastanitev), sploh ne govorimo.

Poleg tega se bo tudi bolje počutil, saj delo v okolju, kjer je nekdo spoštovan, dobro vpliva tudi na njegovo psihofizično počutje. 

Je pravno sploh dopustno določiti, da se neko delo opravlja gratis?

Formalnopravno dolžnost, da bi delavec, ki je z delodajalcem sklenil pogodbo o zaposlitvi, kakšno delo opravi tudi gratis, ne obstaja. Bistvo pogodbe o zaposlitvi je, da delavec delo za delodajalca opravlja za plačilo.  

Zakonodaja sicer pozna dve obliki brezplačnega opravljanja dela, obe sta vezani na posebne okoliščine:

1. opravljanje (volonterskega) pripravništva, se pravi delo, ki ga opravljajo pripravniki, in pa

2. opravljanje tako imenovanega kratkotrajnega (brezplačnega) dela, ki se lahko opravlja v mikrodružbi, zasebnem zavodu ali pri podjetniku z največ 10 zaposlenimi, kadar ga opravlja zakonec podjetnika ali lastnika oziroma solastnika gospodarske družbe oziroma zasebnega zavoda, njegovi otroci ali starši. Tako delo lahko traja največ 40 ur na mesec.

Avtonomija pogodbenih strank

Če pa se delodajalec in delavec dogovorita, da bo zadnji zanj kaj opravil brezplačno, seveda pod dodatnim pogojem, da ob tem niso v igri mobing, izkoriščanje šibkejšega, prikrita prisila in podobno, tega ne more preprečiti nihče, saj v pogodbenem pravu velja načelo avtonomije pogodbenih strank.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar