Mladi in trg dela: Naj delajo ali študirajo?

Za večino mladih v Sloveniji je dijaško in študentsko delo prvi stik s trgom dela. Področje študentskega dela se je v Sloveniji v zadnjem desetletju uredilo tako, da mladim z delom prek napotnice teče pokojninska doba, zaradi pomanjkanja delovne sile pa postajajo vse bolj zaželeni za delodajalce.

Minulo soboto je z dvigom minimalne plače zrasla tudi minimalna urna postavka za dijaško in študentsko delo, ki po novem znaša 7,34 evra bruto ali 6,32 evra neto. Zaradi povpraševanja po študentskih delavcih pa povprečna bruto urna postavka že presega devet evrov. Podroben pregled študentskega trga dela smo pripravili v torek.

Podrobnosti o študentskem delu v Sloveniji, izzivih, s katerimi se srečujejo tako mladi kot tudi podjetja, vključevanju na trg dela in kariernem razvoju mladih so včeraj na strokovnem posvetu predstavili strokovnjaki z različnih področij.

Posvet je bil namenjen poglobljenemu razumevanju študentskega dela in njegovih posledic, tako za posameznike kot za širšo družbo. Svoje poglede in raziskave so predstavili strokovna direktorica e-Študentskega servisa Vesna Miloševič Zupančič, profesor Andrej Kohont s Fakultete za družbene vede ter profesorici Polona Domadenik Muren in Tjaša Redek z Ekonomske fakultete.

Naj mladi delajo ali študirajo?

Ali naj mladi delajo ali študirajo, je vprašanje, s katerim se ti srečujejo v študentskih letih. Profesorica Polona Domadenik Muren je poudarila dilemo – če mladi preveč delajo, ne opravljajo študijskih obveznosti, kar po njenem mnenju dolgoročno prizadene njihove karierne poti.

Omenila je tudi pozitivne značilnosti študentskega dela, ki v trenutnem primanjkljaju delovne sile pomaga razbremeniti pritisk, in dejstvo, da se iz naslova študentskega dela izplačuje v pokojninsko in zdravstveno blagajno.

Odgovorila je tudi na vprašanje, zakaj vse več mladih dela. "Pridobivanje kompetenc in izkušenj, ki jim ga trenutni izobraževalni sistem ne da, finančna neodvisnost, služenje denarja za najemnine in študij v drugem mestu ter raziskovanje poklicnih poti," je naštevala.

Vendar obseg opravljenega študentskega dela od leta 2008 upada. Takrat so dijaki in študenti na mesec opravili 45,5 ure, medtem ko je ta številka leta 2022 znašala 36,1 ure na mesec. Leta 2008 je 75 odstotkov vseh študentov opravljalo študentsko delo, medtem ko je leta 2022 prek napotnice delalo le 61,7 odstotka.

Govorci so omenili tudi pomemben prispevek študentskega dela v pokojninsko in zdravstveno blagajno. Skupen dohodek iz tega naslova je namreč leta 2022 v državni proračun prispeval 345 milijonov evrov bruto.

Depositphotos

 

Kaj nam o mladih na trgu dela pove statistika?

Govorniki na posvetu so prikazali tudi statistiko trga dela z vidika mladih zaposlenih. Povedna je statistika, da evropsko povprečje mladih, ki niso vpeti v izobraževanje ali delo, znaša 13,1 odstotka, medtem ko se ta številka v Sloveniji giblje pri 7,7 odstotka. 39,2 odstotka mladih Slovencev med 20. in 24. letom starosti se tako izobražuje, 28,2 odstotka je zaposlenih, 24,5 odstotka pa se izobražuje in dela hkrati.

Študentskim in dijaškim delavcem se prizna en mesec delovne dobe, če so tisti mesec prejeli vsaj 60 odstotkov bruto plače. Za 100 evrov zaslužka prek napotnice delodajalec plača 162,8 evra.

Študentsko delo opravlja približno 100 tisoč študentov in dijakov, pri čemer študenti opravijo dve tretjini vseh ur, v povprečju pa delajo 2,5 meseca na leto. Povprečen zaslužek znaša 2.956 evrov neto na leto ali 246 evrov neto na mesec.

Karierni razvoj s študentskim delom

"Učinki študentskega dela na mlade zajemajo širjenje socialne mreže, pridobivanje kompetenc, povečanje človeškega kapitala, pridobivanje delovnih izkušenj, polnjenje življenjepisa, spoznavanje in predstavitev delodajalcev ter izboljševanje zaposljivosti," je povedala strokovna direktorica e-Študentskega servisa Vesna Miloševič Zupančič.

Miloševič Zupančičeva se je dotaknila tudi negativnih učinkov, recimo stres, ki vpliva na akademsko uspešnost, in konflikt prioritet, saj je ob povečanem obsegu študentskega dela manjša verjetnost, da študenti končajo študijski program.

Strokovna direktorica e-Servisa je poudarila, da mladi bistveno prej odhajajo na trg dela, saj je povprečna starost slovenskih državljanov ob prvi zaposlitvi 24,3 leta. "62 odstotkov mladih se zaposli pri enem od delodajalcev, kjer so prej opravljali študentsko delo, 90,3 odstotka pa jih uspešno preide na trg dela. 39 odstotkov mladih je povedalo, da si težje finančno privošči šolanje brez študentskega dela," je dodala.

"Zdaj ko so generacije mladih manjše in zaposlenost večja, je študentsko delo pomembna točka, da podjetja sploh spoznajo mlade kandidate," sklene Miloševič Zupančič.

Depositphotos

 

Kakšne kompetence iščejo delodajalci?

Andrej Kohont s Fakultete za družbene vede v Ljubljani pove, da študentski delavci najpogosteje delajo kot poslovni sekretarji (13,16 odstotka), prodajalci (11,12 odstotka) in natakarji (10,42 odstotka). "Po pričevanju podjetij, ki so sodelovala v raziskavi, sta najbolj pričakovani in zaželeni kompetenci strokovnost in timsko delo."

Profesor je omenil pomembnost vodstvenih kompetenc, ki jih mladi razvijajo tudi skozi šport. "Mladi s študentskim delom razvijajo predvsem mehke veščine, kot sta timsko delo in sodelovanje. Delodajalci dajejo prednost praktičnemu izobraževanju in od diplomantov pričakujejo višje razvite kompetence kot pri študentskem delu," pove.

"Študentsko delo je precej prilagodljivo," je povedala profesorica Tjaša Redek z Ekonomske fakultete. "Pomembno je tudi, ker pomeni postopen prehod v odraslost."

Vendar Redkova govori tudi o prekomernem študentskem delu, ki ima po njenem mnenju negativen vpliv na študijski uspeh, ki je bolj pomemben dejavnik za zaposljivost kot študentsko delo. Kljub temu profesorica doda, da študentsko delo olajša prehod iz študija na trg dela in povečuje konkurenčnost na trgu dela.

"Študentsko delo pozivno vpliva na verjetnost zaposlitve eno leto po koncu študija, vendar po formalnem zaključku izobraževanja kaže negativen vpliv na zaposljivost," sklene Redkova in omeni koristnost študentskega dela z vidika družbene blaginje.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar