Kdaj družbeniki odgovarjajo za dolgove družbe

Ko govorimo o odgovornosti družbenikov za dolgove družbe, je zelo pomembno, da ločujemo med kapitalskimi in osebnimi družbami. Pri prvih že ime nakazuje, da gre tu za družbe kapitala, kjer za obveznosti odgovarja kapital, pri drugih je drugače, saj so take družbe načelno brez osnovnega kapitala, zato za njihove obveznosti odgovarjajo družbeniki osebno.

Ne glede na to obstajajo določene izjeme tudi pri kapitalskih družbah, med katere se uvrščajo družba z omejeno odgovornostjo (d.o.o), delniška družba (d.d.) in komanditna delniška družba (k.d.d.). Pri d.o.o je denimo uveljavljen institut spregleda pravne osebnosti.

Odgovornost za obveznosti družbe

Temeljno pravilo vseh gospodarskih družb, torej ne le kapitalskih, ampak tudi osebnih, je to, da za obveznosti gospodarske družbe primarno odgovarja gospodarska družba s svojim premoženjem. To velja tudi za osebni družbi (družba z neomejeno odgovornostjo - d.n.o. in komanditna družba - k.d.). 

Postavlja se vprašanje, kako zagotoviti zadostno jamstvo, oziroma dovolj varovalk, da upniki družbe ne bodo izigrani, da bo torej premoženje družbe zadostovalo za poplačilo njihovih terjatev do družbe? To se pri kapitalskih družbah omogoča na dva načina: preko zagotovitve (dovolj visokega) osnovnega kapitala in preko ohranitve tega osnovnega kapitala v družbi.

Zagotovitev in ohranitev osnovnega kapitala

Osnovni kapital je treba pri kapitalskih družbah zagotoviti že v fazi ustanovitve takih družb, poleg tega pa zakon omogoča tudi številne primere povečanja osnovnega kapitala. Še pomembnejše kot zagotovitev osnovnega kapitala je ohranitev tega kapitala znotraj podjetja. Če bi namreč družbeniki, ki so vplačali osnovne vložke, te kasneje brez težav dvignili iz družbe, bi ti izgubili svoj namen in pomen – družba bi ostala brez osnovnega kapitala, upniki pa brez kakršnihkoli garancij, da bi se lahko poplačali za svoje terjatve.

Zato je zakon uvedel institut prepovedi vrnitve vložkov. Družbeniki in delničarji od družbe ne morejo zahtevati, da jim ta povrne vplačane vložke (določena izjema je uveljavljena le pri družbi z omejeno odgovornostjo v primeru izstopa družbenika iz družbe, a ob ustreznem varovanju upnikov).

Odgovornost za obveznosti družbe z vsem svojim premoženjem

Vsaj na prvi pogled naj bi bili varnejši upniki osebnih družb, saj v teh družbah družbeniki za obveznosti družbe odgovarjajo z vsem svojim premoženjem. Tudi v teh družbah sicer velja, da primarno za obveznosti družbe odgovarja družba kot pravna oseba, medtem ko se osebna odgovornost družbenikov za dolgove družbe vzpostavi šele subsidiarno. Subsidiarna odgovornost pomeni, da v primeru, ko družba upniku na njegovo pisno zahtevo ne izpolni obveznosti, so odgovorni vsi družbeniki solidarno, pri čemer je drugačen dogovor družbenikov o njihovi odgovornosti proti tretjim osebam brez pravnega učinka.

 

V družbi z neomejeno odgovornostjo (d.n.o.) z vsem svojim premoženjem odgovarjajo vsi družbeniki, medtem ko pri komanditni družbi za dolgove družbe z vsem svojim premoženjem odgovarja eden od komplementarjev, medtem ko komanditisti za obveznosti družbe ne odgovarjajo, oziroma odgovarjajo omejeno.

Pri osebnih družbah zakon ne predpisuje minimalnega osnovnega kapitala, saj izhaja iz stališča, da glede na to, da pri njih vsaj eden izmed družbenikov za obveznosti družbe odgovarja z vsem svojim premoženjem, ta ni potreben, saj je varovalna funkcija upnikov zagotovljena s tovrstno odgovornostjo družbenikov, kar pa še ne pomeni, da osebne družbe nimajo osnovnega kapitala. Razlika je le v tem, da je ta pri njih fakultativne (torej neobvezne) narave, stvar svobodne odločitve družbenikov, ki ustanavljajo družbo.

Spregled pravne osebnosti

Že zgoraj smo omenili spregled pravne osebnosti. Gre za institut, ki je namenjen "kaznovanju" nepoštenih družbenikov v kapitalskih družbah, čeprav je dokazovanje te nepoštenosti v praksi precej težavno. Njegova temeljna značilnost je, da omogoča upnikom gospodarskih družb, da dosežejo poplačilo terjatev tudi preko osebnega premoženja družbenikov takih družb.

Želeli bi poudariti, da pride institut spregleda pravne osebnosti v poštev le izjemoma, subsidiarno, torej tedaj, ko druga pravna sredstva niso učinkovita in ne zagotovijo poplačila upnikom.

Pri institutu spregleda pravne osebnosti mora biti sicer alternativno izpolnjena ena izmed naslednjih predpostavk:

da so družbeniki družbo zlorabili za to, da bi dosegli cilj, ki je zanje kot za fizične osebe prepovedan

da so družbo kot pravno osebo zlorabili za oškodovanje svojih ali njenih upnikov (da so svoje dolgove “skrili” v družbo)

da niso spoštovali ločenosti premoženja družbe od premoženja družbenikov ali

da so v svojo korist ali korist tretjih zmanjšali premoženje družbe (tudi pod zakonsko predpisan osnovni kapital), čeprav so vedeli oziroma bi morali vedeti, da družba ne bo sposobna poravnati svojih obveznosti.

Celotno dokazno breme za obstoj zgoraj omenjenih predpostavk je sicer na upniku, praksa pa kaže, da je uspešnost tovrstnega dokazovanja precej težavna.