Praksa, v skladu s katero delodajalci namesto, da bi z delavci sklenili pogodbo o zaposlitvi od njih raje zahtevajo, da bi odprli status samostojnega podjetnika, preko katerega bi jim izstavljali račune, je precej pogosta in iz zornega kota optimizacije delodajalčevih stroškov tudi povsem razumljiva, je pa vprašanje ali je tudi zakonita?
Dodaten razlog za tako odločitev delodajalca je tudi v davčni zakonodaji, saj je znano, da so v Sloveniji plače obdavčene nadpovprečno. Kateri so elementi delovnega razmerja, ki v nekem pogodbenem odnosu nakazujejo na to, da bi moral delodajalec z delavcem skleniti pogodbo o zaposlitvi po pravilih delovnega prava?
Sklepanje podjemnih pogodb ni prepovedano
Sklepanje pogodb civilnega prava (denimo avtorskih pogodb, podjemnih pogodb, tako imenovanih "pogodb o sodelovanju") v podjetjih ni prepovedano. Prav tako je dovoljeno, da samostojni podjetnik za podjetje opravlja določeno delo oziroma storitve, za katero ima registrirano dejavnost in da za to delo podjetju izstavi račun. Vse to pa je dovoljeno le v primerih, če ne gre za takšne vrste dela oziroma storitev, kjer ne obstajajo elementi delovnega razmerja.
Preberi še
Kako pritegniti mlade kadre: Zahtevna naloga za delodajalce
Na zaposlitvenem sejmu v Mariboru se je predstavilo 87 delodajalcev.
09.10.2024
Kdo si lasti zasluge za avtorsko delo delavca? Delodajalec ali delavec
Če avtorsko delo nastane v okviru delovnega razmerja, velja, da materialne in druge avtorske pravice pripadejo delodajalcu.
07.10.2024
Kdaj lahko delavec dela od doma?
Za delo na domu mora delodajalec dobiti soglasje delavca
06.10.2024
Pozneje v pokoj? Kakšne bombončke lahko dobite?
Delo do višje starosti, višja pokojnina. Preverili smo, kakšni so bonusi.
24.09.2024
Odpuščeni delavec ne želi izročiti službenih dokumentov. Kaj storiti?
Odtujitev službenih dokumentov je lahko kaznivo dejanje.
10.09.2024
Kdaj obstajajo elementi delovnega razmerja?
Iz definicije delovnega razmerja, ki ga podaja zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1), lahko razberemo, da so bistveni elementi delovnega razmerja
1. prostovoljna vključitev delavca v organiziran delovni proces delodajalca
2. delo za plačilo
3. osebno delo
4. nepretrgano opravljanje dela in
5. delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca.
Prav zadnji element delovnega razmerja torej delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca predstavlja v mejnih primerih - torej v tistih primerih, ko nekatere okoliščine govorijo v prid obstoja delovnega razmerja, druge pa v prid obstoja civilnopravnega pogodbenega razmerja-, odločilen dejavnik, ki sodnika dokončno prepriča o tem, da so bili v nekem konkretnem primeru dejansko podani elementi delovnega razmerja, zaradi česar bi moral delodajalec z delavcem skleniti pogodbo o zaposlitvi.
5 dodatnih (pod)elementov delovnega razmerjaPri presoji, ali v nekem pogodbenem odnosu dejansko obstajajo elementi delovnega razmerja v takšni intenziteti, da bi lahko pogodbeni odnos že opredelili kot delovnopravni odnos, pa lahko upoštevamo še nekatere dodatne (pod) elemente delovnega razmerja, kot so denimo: 1. dalj časa trajajoče delo, ki ni obremenjeno z roki izpolnitve, 2. vzpostavitev podrejenosti v odnosu med delodajalcem in delavcem (še posebej v primerih, ko delavec stalno dobiva navodila le od enega delodajalca), 3. izvajanje del in nalog je vezano le na eno določeno osebo, ki mora delo opravljati osebno, 4. delavec je vključen v točno določen delovni proces, običajno na sedežu delodajalca in v delovnem času, ki velja za ostale delavce (8 ur), 5. delavec uporablja delovno opremo in ostala delovna sredstva podjetja. |
Ekonomsko odvisne osebe
V praksi obstajajo nekateri primeri samostojnih podjetnikov, ki sodelujejo samo z enim naročnikom. Taki samostojni podjetniki lahko pridobijo status tako imenovanih ekonomsko odvisnih oseb.
Ekonomsko odvisne osebe so sicer samozaposlene osebe, ki na podlagi pogodbe civilnega prava osebno, za plačilo, samostojno in dlje časa opravljajo delo v okoliščinah ekonomske odvisnosti ter same ne zaposlujejo delavcev. Ekonomska odvisnost pomeni, da taka oseba najmanj 80 odstotkov svojih letnih dohodkov pridobi od istega naročnika.
Ekonomsko odvisnim osebam je zagotovljeno omejeno delovnopravno varstvo, zanje se namreč uporabljajo nekatere določbe zakona o delovnih razmerjih, in sicer glede prepovedi diskriminacije, glede zagotavljanja minimalnih odpovednih rokov, glede prepovedi odpovedi pogodbe v primeru neutemeljenih odpovednih razlogov in v primeru zagotavljanja plačila za pogodbeno dogovorjeno delo.
Pogodba o zaposlitvi s poslovodnimi osebami ali prokuristi
Ob tem se pojavlja še eno pomembno vprašanje, in sicer, kako je v primerih, ko delodajalec sodeluje s poslovodno osebo oziroma s prokuristom. Ali je tudi v tem primeru treba presojati, ali v takem odnosu obstajajo elementi delovnega razmerja in upoštevati določila ZDR-1 glede sklenitve pogodbe o zaposlitvi?
Odgovor je ne. Pogodba o zaposlitvi z vodilnimi delavci (poslovodnimi osebami in prokuristi) je namreč tako imenovana pogodba sui generis in čeprav jo uvrščamo med delovnopravne pogodbe, zanjo številna določila iz ZDR-1 ne pridejo v poštev zaradi specifičnosti položaja vodilnih delavcev.
Namen drugačne pogodbene ureditve je predvsem v ustreznejši ureditvi nekaterih pravic in obveznosti, katerih zakonska ureditev je z vidika te konkretne skupine delavcev neustrezna. Vodilni delavci namreč s pravno osebo, s katero imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, niso le v "klasičnem" delovnem razmerju, ampak imajo v tej pravni osebi tudi določen statusnopravni položaj (denimo kot vodilni organ).
To pa pomeni, da v tej skupini zaposlenih ne moremo presojati obstoja elementov delovnega razmerja s podobnimi vatli kot pri ostalih delavcih (sodelavcih), med drugim tudi zaradi tega, ker pri tej skupini delavcev manjka bistven element delovnega razmerja, in sicer njihova podrejenost (delo po navodilih delodajalca).