Sumimo, da zaposleni krade. Kako ukrepati?

Kaj storiti, ko ugotovimo, da zmanjkuje sredstev na transakcijskem računu ali pa, da je neznano kam izginilo določeno premoženje, kot je denimo IT oprema, pohištvo, telefoni, umetniške slike, dragocenosti? V takih okoliščinah se prebudi sum, da v podjetju deluje "krt" - zaposleni, ki najbolje pozna delovanje podjetja in ima tudi možnost, da si protipravno prilasti sredstva podjetja.

V preteklosti so se podjetja srečevala s primeri, ko so po več mesecih ali celo več leti ugotovila, da jim je sredstva odtujil računovodja, blagajnik, referent, trgovski potnik. V podjetjih, kjer se redno izvaja notranji nadzor poslovanja, je takšnih praks občutno manj kot v podjetjih, kjer zanemarijo kontrolo finančnih tokov, oziroma, kjer redno popisujejo premoženje.

Zgolj sum ni dovolj -potrebni so trdni dokazi

Tako kot v vseh pravnih postopkih tudi v primeru suma, da nekdo izmed zaposlenih krade denar, še ne zadoščajo za to, da se ga obtoži, da je odtujil določena sredstva – kriva obtožba je namreč še hujši greh od greha samega in oseba, ki bi bila v podjetju deležna določenih sankcij zgolj na osnovi  suma, da je nekaj ukradla, lahko zaradi tega zoper odgovorne sproži določene pravne in sodne postopke, denimo zaradi mobinga, krive ovadbe in podobno.

Zelo pomembno je, da podjetja pridobijo ustrezne materialne dokaze, na osnovi, katerih bodo lahko zoper zaposlenega sprožili ustrezne ukrepe.

Kakšni pa morajo biti ti dokazi?

To je zelo pomembno vprašanje. Nadrejeni morajo namreč paziti, da pri izboru sredstev nadzora ne prekoračijo rdeče črte, tako da denimo angažirajo detektiva, ki bi prekoračil svoje pristojnosti, ali pa, da izvedejo videonadzor, ne da bi o tem predhodno obvestili nadziranega.

V skladu z zakonom o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2) je namreč treba videonadzor izvajati dozirano, o njegovi izvedbi pa je treba zaposlene predhodno obvestiti na transparenten način – denimo preko elektronske pošte ali preko objave na oglasni deski podjetja. Če šefi ne ravnajo tako, bodo lahko deležni celo odškodninske tožbe zaradi kršitve pravic zaposlenih. Zato naj se pred izvedbo določenih ukrepov obvezno posvetujejo z ustreznimi pravnimi strokovnjaki.

Depositphotos

 

Kot dokazi, ki jih bo sodišče upoštevalo, kot ustrezne vsekakor sodijo zakonito pridobljeni video ali avdio posnetki, ki dokazujejo odtujitev določenih sredstev ali pa zakonite fotografije detektiva, ki dokazujejo, da je zaposleni iz podjetja odnesel določeno premoženje. V primerih, če denimo računovodkinja sredstva podjetja nenamensko nakazuje na nek račun (ki ni nujno njen), je treba pridobiti izpiske tovrstnih transakcij, ki naj bi bili izvedeni brez odobritve nadrejenih.

Kakšne sankcije lahko doletijo tatove?

V primerih, če uspejo šefi zaposlenim dokazati, da so res kradli v podjetju imajo na voljo več sredstev. Če je šlo za bagatelno krajo (denimo žeton za kavo, sendvič, pisalo, kalkulator) lahko zoper zaposlenega sprožijo ustrezne disciplinske postopke.        

Delavcu, ki krši pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, lahko delodajalec v primeru ugotovljene disciplinske odgovornosti izreče opomin ali druge disciplinske sankcije, kot so denarna kazen ali odvzem bonitet, če so določene v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti.

Prav tako lahko delodajalec zoper delavca zaradi kraje sproži odškodninske postopke.

Zaradi kraje lahko delodajalec delavcu tudi izredno odpove pogodbo o zaposlitvi. V tem primeru mu lahko tudi prepove opravljati delo za čas trajanja postopka. Mora pa ob tem paziti na to, da ima delavec v času prepovedi opravljanja dela pravico do nadomestila plače v višini polovice njegove povprečne plače v zadnjih treh mesecih pred uvedbo postopka odpovedi.

Šef lahko zoper delavca, ki je kradel, vloži tudi kazensko ovadbo pri pristojnem tožilstvu.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar