Koliko zaslužijo frizerji in zakaj boste danes za frizuro odšteli več kot kadarkoli prej

Ko se ženska z barvanimi lasmi, ki želi ohraniti negovan in modno oblikovan videz, danes odpravi v frizerski salon, jo ob koncu obiska nemalokrat preseneti številka na računu. Nekoč predvidljive cene so postale vse manj transparentne, zneski pa vse pogosteje presegajo pričakovanja tudi pri povsem standardnih storitvah.

Cene frizerskih storitev naraščajo tako v Sloveniji kot tudi v Evropi in širše. Gre za trend, ki presega lepotno industrijo in zadeva širše ekonomske premike: rast stroškov dela, zvišanje cen energentov in materialov ter premik sektorja k bolj specializiranim, časovno zahtevnejšim tretmajem. V okolju vztrajne inflacije se tako tudi obisk frizerja vse pogosteje znajde v istem košu kot druge podražitve, ki so postale nova realnost potrošnikov.

Pregledali smo aktualne cenike naključno izbranih frizerskih salonov po vsej državi in ugotovili, da se cene osnovnih storitev, kot so sušenje, striženje in barvanje, med saloni občutno razlikujejo, pri čemer so najvišje prav v večjih mestih in osrednji Sloveniji.

Poudariti je treba, da navedene postavke zajemajo klasično barvanje in sušenje dolgih las, medtem ko je za modne tehnike barvanja – kot so balayage, airtouch, babylights ali kompleksne korekcije – cena praviloma še višja. Pri pramenih smo upoštevali nižjo ceno za vrhnji del lasišča, dodatno toniranje pa se v številnih salonih zaračuna posebej.

Pri moških storitvah, ki navadno vključujejo tudi sušenje, se cene v osrednji Sloveniji trenutno gibljejo okoli 25 evrov, kar potrjuje trend, da se cenovni pritiski ne odražajo le pri ženskih, temveč tudi pri osnovnih moških storitvah.

Da bi se izognile dodatnim stroškom, se veliko žensk barva in fenira v domačih kopalnicah, še več pa se jih je tega lotilo po pandemiji, ko so bili saloni dlje časa zaprti in so se potrošnice navadile na bolj 'samozadostno' rutino. Kljub temu kompleksnejše tehnike barvanja, natančno umeščeni prameni in profesionalno striženje še vedno zahtevajo strokovno izvedbo, zato številne pripadnice nežnejšega spola – ne glede na obvladovanje osnov domače nege – od časa do časa obiskujejo frizerske salone. 

''Druga težava frizerske panoge je delo po domovih brez ustrezne registracije in higienskih zahtev, ki so potrebne za frizerske salone,'' pojasnjujejo na Obrtno-podjetniški zbornici (OZS). ''Siva ekonomija delo v salonih dodatno razvrednoti, hkrati pa podjetja, ki plačujejo v davčno blagajno, na trgu postavlja v nekonkurenčen položaj.''

Poleg inflacije, povišanja plač in sive ekonomije frizerski sektor pesti tudi pomanjkanje kadra. Foto: Depositphotos

Ob tem se frizerska panoga že vrsto let spopada s pomanjkanjem ustreznega kadra, opozarjajo pri OZS. ''Dejstvo je, da se v frizerski panogi soočajo tudi z drugimi težavami, kot so višanje cen pri dobaviteljih in vedno višje cene energentov. Hkrati so se v zadnjih letih izredno zvišali stroški plač.'' Glede na podatke portala Mojaplaca.si se obseg plač za večino zaposlenih frizerjev v letu 2025 giblje med 1.507 in 2.183 evri bruto na mesec.

Frizerji in brivci: prihodki in zaslužki  V podatkovni bazi GVIN smo poiskali subjekte v Sloveniji, ki se ukvarjajo s frizersko in brivsko dejavnostjo (T96.210 je oznaka po standardni klasifikaciji dejavnosti). Izpostavljamo največje po čistih prihodkih od prodaje in po čistem dobičku, oba podatka za leto 2024.  Največji po prihodkih Da bi zožali izbor, smo postavili omejitev na milijon evrov prihodkov od prodaje. Takšni subjekti so v Sloveniji štirje:  Sojer d.o.o., Ljubljana: 3,71 milijona evrov (povprečno število zaposlenih na podlagi opravljenih delovnih ur: 80) Lassana d.o.o., Ljubljana: 3,68 milijona evrov (povprečno število zaposlenih: 91,60) Pravi raj d.o.o., Vrhnika: 2,96 milijona evrov (povprečno število zaposlenih: 70,99) Aledana d.o.o., Ljubljana: 1,21 milijona evrov (povprečno število zaposlenih: 33,40) Največji po čistem dobičku Mejo smo postavili na 30 tisoč evrov čistega dobička. Temu ustreza 5 subjektov v Sloveniji:  Sojer d.o.o., Ljubljana: 136 tisoč evrov GAstars d.o.o., Koper: 75 tisoč evrov Edis Osmanović s.p., Novo mesto: 57 tisoč evrov Prime agencija, Maribor: 32 tisoč evrov Pravi raj d.o.o., Vrhnika: 30 tisoč evrov

Prameni za 200 evrov? Frizerji razkrivajo razloge za skok cen

''Verjamem, da se cene frizerskih storitev danes marsikomu zdijo zelo visoke,'' razmišlja Saša Kersnik, lastnica in ustanoviteljica salona Medinmleko, ki poudarja, da se je frizerska panoga v zadnjem desetletju korenito spremenila.

''Zahtevnejši prameni ali balayage, kjer delo traja štiri do pet ur, stanejo približno 170 do 220 evrov. Ta znesek vključuje več kot pol dneva mojega časa in strokovnega znanja ter uporabo profesionalnih barv in negovalnih izdelkov, ki so bistveno dražji od drogerijskih, nato pa seveda še vse stroške salona – od elektrike, ogrevanja in najemnine do čistil, postrežene pijače, davkov, avtorskih pravic in administracije,'' razlaga. ''Če strošek razdelimo na ure, zaslužek frizerja pogosto pade pod zaslužek številnih drugih obrtnikov: povprečna urna postavka frizerja je okoli 20 do 30 evrov bruto, medtem ko avtomehaniki pogosto zaračunajo 70 do 90 evrov. Če primerjamo vrhunskega frizerja v priznanem salonu z vrhunskim mojstrom v drugi stroki, je razlika še izrazitejša.''

Kersnik ob tem opozarja, da se je v frizerski stroki od pandemije zgodilo več velikih premikov, ki jih javnost pogosto spregleda. ''Najprej so se močno dvignili stroški materialov – barve, negovalni izdelki, oksidanti, čistila in celoten potrošni material so se podražili za 30 do 70 odstotkov, pri nekaterih proizvajalcih še bistveno bolj. Obenem so občutno narasli stroški elektrike, ogrevanja, najemnin in drugih osnovnih storitev, kar je mesečni fiksni strošek salona povečalo tako rekoč čez noč.''

Podobno ugotavlja Maja Debenec, lastnica salona Glavna postaja v Ljubljani. ''Za nas so se v zadnjih letih najbolj podražili najemnina, elektrika in predvsem naš glavni material – barve, šamponi ter negovalni izdelki. V povprečju lahko rečem, da so se naši stroški dvignili za približno 20 do 30 odstotkov,'' ocenjuje.

Na Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije vse višje cene frizerskih storitev vidijo predvsem kot posledico povišanja minimalnih plač in inflacije, ki frizerje sili k dvigu cen, da pokrijejo vse višje stroške dela. ''Sklepamo lahko, da so se cene skladno z inflacijo in rastjo plač povišale za 20 odstotkov ali več v zadnjih petih letih,'' navajajo.

Frizerski saloni brez kadra: ''Država iz ljudi dela prekarce''

V salonu Medinmleko so prepričani, da še večjo težavo prinaša trg dela. ''Zaradi enormnih davčnih obremenitev na delo so številni zaposleni začeli pritiskati na delodajalce, da želijo delati kot normiranci ali samostojni izvajalci. Za delodajalca je tak model pri stalnem kadru nezakonit, zato so številni frizerji začeli zapuščati salone, odpirati svoja samostojna podjetja ali najemati stole v drugih salonih,'' pojasnjuje Kersnik in dodaja, da je zato veliko salonov ostalo brez osebja.

"Številni zaposleni se niso odločili postati 'prekarci' zato, ker bi jih nekdo 'izkoriščal', ampak zato, ker višine odbitkov pri plačah preprosto niso več zdržali. V bistvu bi lahko rekli, da so spoznali, da jih izkorišča država,'' je kritična Kersnik, ki meni, da sistem frizerje dobesedno potiska v normiranstvo. ''Imeli smo zaposlene, ki so imeli redno službo za nedoločen čas, visoko plačo (še večjo bruto), a so odšli, ker so bili neto na boljšem, če so delo opravljali kot s.p."

Frizerka Saša Kersnik opozarja na težave na trgu dela in previsoke obremenitve na delovna razmerja. Foto: Osebni arhiv

Sogovornica izpostavlja, da v takšnem okolju delo za odgovorna podjetja postaja vse težje. Medtem ko so saloni izpostavljeni inšpekcijam, odgovornostim, delovni zakonodaji in drugim pravilom, normirancev po drugi strani pogosto sploh ni mogoče nadzorovati, saj formalno niti niso del podjetja. ''Pred pandemijo je v frizerski dejavnosti delovalo približno dva tisoč podjetij – danes jih je več kot dvakrat toliko. Inšpekcija je imela težave že prej, zdaj pa je nadzor tako rekoč nemogoč,'' opozarja Saša Kersnik in napoveduje, da se razmere ne bodo izboljšale, dokler se sistemsko ne zmanjša obremenitev na delovno razmerje.

'Lasna' inflacija tudi čez lužo: višje cene, manj obiska in več skrbi

Za širšo sliko je vredno pogledati čez Atlantik. Tudi frizerji in stilisti v ZDA namreč poročajo o podobnih premikih v potrošniškem vedenju: stranke se pogosteje odločajo za cenejše storitve ter podaljšujejo čas med obiski. Več frizerskih mojstrov, ki so v poslu že desetletja, je pred meseci za Bloomberg povedalo, da so stranke, ki so se prej barvale na dva do tri tedne, zdaj intervale povečale na štiri ali pet. Pri tem kot razlog navajajo 'politične razmere' in namigujejo, da so izgubile denar na borzi, gospodarska situacija pa se je po uvedbi carin še zaostrila.

Po podatkih ameriškega Urada za statistiko dela so se cene storitev osebne nege v zadnjih letih izrazito zvišale – samo v letih 2021 in 2022 za več kot pet odstotkov. Glede na podatke portalov, ki spremljajo gibanje cen v ZDA na podlagi uradnih statistik, so se cene frizur v letu 2025 zvišale za dobrih 13 odstotkov v primerjavi z letom 2022, cene izdelkov osebne nege pa so se povišale za več kot 18 odstotkov.

Zato se številni potrošniki sprašujejo, zakaj so frizerske storitve nenadoma tako drage. Odgovor pa presega preprosto inflacijo: rezultati so - enako kot pri nas - kombinacija višjih stroškov dela, dražjih materialov, spremenjenih poslovnih modelov in vse večjega povpraševanja po zahtevnejših, specializiranih tretmajih.