Odpuščeni delavec ne želi izročiti službenih dokumentov. Kaj storiti?

Še posebno, ko delodajalec in delavec delovnega razmerja ne prekineta sporazumno, ampak v sporu, se lahko zamere vlečejo še kar dolgo. Delavec je denimo užaljen, ker mu je delodajalec delovno razmerje odpovedal iz krivdnega razloga, še posebno,  če je to storil iz razloga njegove nesposobnosti.

V takih okoliščinah ima odpuščeni delavec običajno na voljo različne tožbene zahtevke, na podlagi katerih lahko izpodbija zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi, pri čemer mu lahko pomagajo  bodisi sindikati bodisi ustrezni pravni strokovnjaki.

Žal pa se številni delavci v takih primerih ne odločajo racionalno, ampak na podlagi razgretih glav in škodljivih čustev. Tako ni malo primerov, ko se odločijo, da bodo delodajalca izsiljevali z različnimi odtujenimi službenimi dokumenti. Najpogosteje gre za različne zaupne dokumente, ki imajo celo značaj poslovnih skrivnosti.

Kako ukrepati v takih primerih?

Dolžnost vrnitve dokumentov s strani delodajalca

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v 78. členu ureja le dolžnost vrnitve dokumentov delavcu s strani delodajalca. Ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi mora namreč  delodajalec na zahtevo delavca slednjemu vrniti vse njegove dokumente ter mu izdati tudi potrdilo o vrsti dela, ki ga je opravljal.

Zanimivo je, da zakonodajalec ni predvidel obratne situacije, se pravi situacije, v kateri ob prenehanju delovnega razmerja obstaja tudi dolžnost delavca, da delodajalcu vrne vse njegove dokumente. 

Protipravno zadržanje dokumentov s strani delavca

To pa še ne pomeni, da delodajalec nima na voljo ustreznih pravnih sredstev zoper delavca, ki mu ne želi vrniti dokumentov. Poleg zapovedi iz 37. člena ZDR-1, v skladu s katero se mora delavec vzdržati vseh ravnanj, ki glede na naravo dela, ki ga opravlja pri delodajalcu, materialno ali moralno škodujejo ali bi lahko škodovala poslovnim interesom delodajalca (kamor sodi tudi protipravna odtujitev dokumentov), je treba vedeti, da so službeni dokumenti zasebna lastnina delodajalca. Če delavec na poziv delodajalca takih dokumentov slednjemu ne želi vrniti, lahko stori kaznivo dejanje tatvine.

Dokumenti, ki pomenijo poslovno skrivnost

Še strožje sankcije so predvidene v primerih, ko delavec protipravno pridobi poslovno skrivnost delodajalca.

Zakon o poslovnih skrivnostih (ZPosS) namreč določa, da delavec ne sme izkoriščati za svojo osebno uporabo ali izdati tretjemu delodajalčevih poslovnih skrivnosti, ki jih kot take določi delodajalec in ki so bile delavcu zaupane ali s katerimi je bil seznanjen na drug način.

Pridobitev poslovne skrivnosti je sicer protipravna, če se izvede z neposrednim nedovoljenim dostopom, prisvojitvijo ali kopiranjem dokumentov, predmetov, gradiv, vsebin ali elektronskih datotek, ki vsebujejo tako skrivnost ali je iz njih mogoče dognati poslovno skrivnost, ali z drugim ravnanjem, za katero se šteje, da je v nasprotju s poštenimi poslovnimi praksami.

Delodajalec, ki je imetnik dokumentov, ki imajo oznako poslovne skrivnosti, lahko sicer zoper delavca, ki je brez njegove privolitve pridobil, uporabil ali razkril take dokumente s tožbo pri pristojnem sodišču, zahteva, da se prepovejo kršenje in prihodnje kršitve, da se prepove  ponujanje, dajanje na trg ali uporaba dokumentov, ki so predmet kršitve, da se dokumenti izločijo iz gospodarskih tokov z upoštevanjem interesov dobrovernih tretjih oseb oziroma da se mu taki dokumenti vrnejo.

Odškodnina, ki jo mora plačati delavec za odtujene dokumente, je lahko zelo visoka

Delodajalec, imetnik poslovne skrivnosti, ima tudi pravico do povrnitve škode po splošnih pravilih obligacijskega zakonika. Delavec, ki je delodajalcu odtujil dokumente, ki pomenijo poslovno skrivnost, je namreč dolžan delodajalcu plačati odškodnino v obsegu, ki se določi po splošnih pravilih o povrnitvi škode. Kadar pa tega zneska ni mogoče določiti, pa v obsegu, ki je enak dogovorjenemu ali običajnemu nadomestilu za zakonito uporabo poslovne skrivnosti.

Če pa je bila pravica delodajalca kršena namerno ali iz hude malomarnosti, lahko delodajalec, imetnik poslovne skrivnosti, zahteva plačilo dogovorjenega ali običajnega nadomestila za tovrstno uporabo, povečanega do 200 odstotkov, ne glede na to, ali je zaradi kršitve utrpel kakšno premoženjsko škodo ali ne.

Pri odločanju o zahtevku za plačilo civilne kazni in odmeri njene višine sodišče upošteva vse okoliščine primera, zlasti pa stopnjo krivde kršilca, velikost dogovorjenega ali običajnega nadomestila in preventivni namen civilne kazni.