Delo na črno: Kaj je zakonito in kdaj ste lahko kaznovani?

Slovenija še vedno velja za precej rajsko deželo, ko je govora o delu na črno. S tovrstnim delom so prepredene celotne panoge, denimo gradbeništvo, obrtniški posli, številne tržnice, tudi različne storitvene dejavnosti in le manjšina je tistih, ki bi imela zaradi tovrstnega dela že kdaj opravka s tržno ali davčno inšpekcijo.

Po drugi strani pa je velik delež krivde za to, da se je delo na črno v Sloveniji tako razpaslo kot se je, na strani države. Slednja namreč noče in noče popustiti, čeprav ji strokovnjaki že desetletja očitajo, da je enostavno previsoko obdavčila delo. Tudi iz tega razloga marsikdo izračuna, da se mu enostavno bolj splača tvegati in delati na črno, kot pa da cesarju plačuje visoke dajatve.    

Kaj šteje za delo na črno?

A poglejmo, kaj se v Sloveniji sploh šteje za delo na črno? Za tako delo se šteje opravljanje dejavnosti ali dela, kadar

• pravna oseba ali tuj pravni subjekt, ki je pravna oseba, opravlja dejavnost, ki ni določena v ustanovitvenem aktu, ali če nima z zakonom predpisanih listin o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dejavnosti, določene v ustanovitvenem aktu, kot tudi

• kadar samozaposlena oseba ali tuj pravni subjekt, ki je samozaposlena oseba, opravlja dejavnost, ki ni vpisana v register, ali nima z zakonom predpisanih listin o izpolnjevanju pogojev za opravljanje te dejavnosti, ali

• kadar pravna oseba, tuj pravni subjekt ali samozaposlena oseba opravlja dejavnost kljub prepovedi opravljanja dejavnosti, ali

• kadar tuj pravni subjekt opravlja dejavnost v Republiki Sloveniji brez registrirane podružnice ali brez predpisanega dovoljenja,

• kadar pravni subjekt, ki ima sedež v državi članici Evropske unije, Evropskem gospodarskem prostoru ali Švicarski konfederaciji, ne opravlja dejavnosti storitev v skladu z zakonom, ki ureja storitve na notranjem trgu, kot tudi

• kadar posameznik opravlja dejavnost ali delo in ni vpisan ali nima priglašenega dela, kakor to določa zakon.

Omogočanje dela na črno

Prepovedano je tudi omogočanje dela na črno, za kar šteje dejanje, s katerim delodajalec ali posameznik omogoči opravljanje dela na črno eni ali več osebam, za katere ve, da opravljajo delo na črno. Tipičen tak primer je, da denimo podjetje najame študentko ali študenta, da zanj opravlja določeno delo, pa mu ne izplačuje honorarja preko študentske napotnice, ampak kar "na roko".

Prepoved zaposlovanja na črno

Izrecno je prepovedano zaposlovanje na črno. Za to se šteje, če delodajalec omogoči delo posamezniku, s katerim ni sklenil pogodbe o zaposlitvi oziroma ga ni prijavil v obvezna socialna zavarovanja, ali ga je v času trajanja delovnega razmerja odjavil iz obveznih socialnih zavarovanj, kot tudi, če omogoči delo posamezniku, s katerim ni sklenil pogodbe civilnega prava, na podlagi katere se lahko opravlja delo, oziroma ga ni prijavil v obvezna socialna zavarovanja.

Takih primerov je še zlasti veliko v gradbeništvu. Gradbeno podjetje denimo najame gradbene delavce, da zanj opravljajo delo brez pravne podlage (pogodbe o zaposlitvi), ter jih ne prijavi v obvezna socialna zavarovanja. Taki delavci so posledično povsem nezaščiteni, saj niso zdravstveno in pokojninsko zavarovani, niti jim ne teče delovna doba.   

Posebej bi želel poudariti tudi to, da v primeru, če posameznik opravlja delo pri delodajalcu na podlagi pogodbe civilnega prava ali pogodbe o opravljanju začasnega ali občasnega dela, mora biti izvod pogodbe za čas opravljanja dela ves čas na kraju opravljanja dela.

Oseba, ki je zaposlena na črno, lahko sicer kadarkoli med zaposlitvijo pri pristojnem nadzornem organu vloži prijavo zoper delodajalca zaradi zaposlitve na črno.

Dolžnost delodajalca, da poravna vse obveznosti

Delodajalec, ki na črno zaposli osebo, mora poravnati vse obveznosti iz delovnega razmerja za obdobje celotne zaposlitve na črno najmanj v višini bruto minimalne plače za vsak mesec opravljenega dela, če oseba v tem času ni bila prijavljena v obvezna socialna zavarovanja na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi za polni delovni čas, oziroma sorazmerni del bruto minimalne plače za vsak mesec opravljenega dela, če je bila prijavljena v obvezna socialna zavarovanja na podlagi pogodbe o zaposlitvi s krajšim delovnim časom.

Te obveznosti mora poravnati v 15.  dneh po tem, ko nadzorni organ ugotovi kršitev, in v osmih dneh od poteka roka za plačilo nadzornemu organu o tem predložiti tudi dokazilo.

Dejavnosti, ki ne štejejo za delo ali zaposlovanje na črno

Nekatere dejavnosti in dela ne štejejo za delo ali zaposlovanje na črno. Za delo na črno se ne šteje sosedska pomoč, sorodstvena pomoč, nujno delo, humanitarno delo, karitativno delo, delo za invalidske organizacije in prostovoljsko ter dobrodelno delo, kot tudi ne osebno dopolnilno delo.

Za zaposlovanje na črno pa ne štejejo kratkotrajno delo, nujno delo, humanitarno delo, karitativno delo, delo za invalidske organizacije in prostovoljsko ter dobrodelno delo, kot tudi  brezplačna pomoč na kmetijah, planinah in skupnih pašnikih ob sezonskih konicah.

Kaj šteje med sosedsko pomoč, sorodstveno pomoč in nujno delo?

Za sosedsko pomoč se šteje opravljanje dela med sosedi posamezniki, kadar med njimi obstaja določena bližina v smislu prebivanja, če med njimi ni sklenjene pogodbe in je delo opravljeno brez plačila. Tipičen primer je pomoč sosedu pri popravilu strehe. 

Za sorodstveno pomoč pa se šteje brezplačno opravljanje del in storitev, kadar jih posameznik opravlja za zakonca ali osebo, s katero živi v zunajzakonski skupnosti, partnerja v registrirani istospolni skupnosti ali za osebe, s katerimi je v sorodstvu v ravni vrsti ali stranski vrsti do vštetega tretjega kolena ter v sorodstvu po svaštvu do vštetega drugega kolena, za opravljanje nujnih del za preprečitev nesreč ali odstranitev posledic naravnih in drugih nesreč pa štejejo vsa dela, ki so namenjena preprečevanju naravnih nesreč ali odstranjevanju posledic naravnih in drugih nesreč.

Sankcije

Sankcije za opravljanje dela ali zaposlovanja na črno so precej visoke. Pravna oseba ali tuj pravni subjekt, ki je pravna oseba, kadar opravlja dejavnost, ki ni določena v ustanovitvenem aktu, ali če nima z zakonom predpisanih listin o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dejavnosti, določene v ustanovitvenem aktu, se kaznuje z globo od 2.000 do 26.000 evrov za prekršek. Z globo od 2.600 do 15.600 evrov se kaznuje delodajalec, ki ni posameznik, kadar omogoči opravljanje dela na črno eni ali več osebam, za katere ve, da opravljajo delo na črno, ali če sklene pogodbo glede opravljanja dela z drugo pravno osebo, tujim pravnim subjektom, samozaposleno osebo ali posameznikom, za katere ve, da opravljajo delo na črno.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar