Vse več starejših dela. Podjetja si "luksuza" izključevanja ne morejo več privoščiti

Zaposlenosti starejših iz leta v leto raste. V desetih letih se je stopnja zaposlenosti v starostni skupini nad 60 let povišala iz sedmih odstotkov na okoli 23 odstotkov.

To je dobra novica – ampak podrobnosti so manj razveseljujoče, ugotavlja Banka Slovenije. Kaj o teh trendih meni strokovnjakinja za kadrovanje? In kakšne so izkušnje zavoda za zaposlovanje?

"Rast števila delovno aktivnih v starostni skupini 60 let in več v zadnjem letu pomembno prispeva k skupnemu gibanju zaposlenosti. Na prvi pogled bi lahko sklepali, da se zaposlovanje starejših izrazito povečuje, vendar takšna interpretacija ni nujno pravilna," v zadnjem aprilskem poročilu Pregled makroekonomskih gibanj ugotavlja Banka Slovenije.

Navidezno visoka rast zaposlenosti starejših je namreč v veliki meri posledica demografskih sprememb, saj v višje starostne skupine prehajajo številčno močnejše generacije. Hkrati se manjša število prebivalcev starih od 15 do 59 let.

Zaradi staranja prebivalstva število 59-letnikov presega število 14-letnikov. "To neugodno vpliva na razpoložljivo delovno silo, kar deloma blaži ohranjanje zaposlitev oseb starejših od 60 let. Pomembno vlogo pri tem ima tudi podaljševanje delovne aktivnosti«"ugotavlja Banka Slovenije.

Nova realnost - sprememba razmišljanja

"Podatki Banke Slovenije so realnost, ki jo v podjetju Competo razumemo predvsem kot priložnost za nujno transformacijo našega razmišljanja," je sporočila Laura Smrekar, partnerka v kadrovski agenciji Competo.

 

"Če smo še pred leti v gospodarskem prostoru zaznavali res močne zadržke, danes vstopamo v obdobje, ko si podjetja "luksuza" izključevanja zrelejših (starejših) preprosto ne moremo več privoščiti," je komentirala Laura Smrekar.

Po njenih izkušnjah se odnos delodajalcev do zrelejših zaposlenih počasi a vendarle spreminja v pravo smer, tudi zaradi vse jasnejšega spoznanja o dejanski vrednosti in stabilnosti, ki jo ti kadri prinašajo.

 

 

Ob tem je Laura Smrekar opozorila, da se ta premik na strani podjetij še ne odraža vedno v samozavesti kandidatov.

"Na razgovorih s posamezniki v starostni skupini nad 45 let pogosto začutim globoko, skoraj podzavestno stisko. Vedno znova slišim vprašanja, kot so "Ali sem že prestar za novo službo?" ali "Kako bodo na mojo starost gledali delodajalci?". Ta strah je še vedno močno prisoten, a ravno tu je naša vloga kot kadrovskih strokovnjakov ključna," je še komentirala Laura Smrekar.

Kakšen je strošek napak in fluktuacije kadrov

Vitalnost osebe po njenih besedah ni vprašanje letnice rojstva, temveč miselne naravnanosti. "Zrelejši kandidati v delovna okolja vnašamo med drugim tudi modrost in pa mirnost. Skozi leta smo nadgradili marsikatero mehko veščino, ki nam v današnjih izrazito nestabilnih časih omogoča, da lahko učinkovito in mirno krmarimo skozi vse izzive."

Za podjetja je pomemben tudi stroškovni vidik. "Čeprav ponekod zadržki še ostajajo, vse več delodajalcev ugotavlja, da je strošek napak in fluktuacije pri manj izkušenih kadrih pogosto precej višji od investicije v preizkušen in zanesljiv kader."

Po besedah Laure Smrekar bodo podjetja, "ki bodo zrelejše sodelavce resnično opolnomočila in jim pomagala premagati lastne dvome, v prihodnje ključni zmagovalci na trgu dela."

Manj časa na zavodu za zaposlovanje

Delež starejših od 50 let med vsemi brezposelnimi ostaja visok (34,6 odstotkov konec marca 2026), a se v zadnjih letih znižuje, kažejo podatki republiškega zavoda za zaposlovanje.

Znižuje se tudi obdobje, ko starejši brezposelni na zavodu iščejo novo zaposlitev. Lani so starejši od 50 let pred zaposlitvijo na zavodu v statusu brezposelnosti preživeli 8,5 mesecev. Letos se je to obdobje znižalo na 6,5 meseca, so sporočili iz Zavoda za zaposlovanje. Leta 2024 je to obdobje znašalo devet mesecev, leta 2022 pa celo slabo leto dni.

 

 

"Starejši brezposelni tako v zadnjih letih hitreje najdejo zaposlitev, k čemer gotovo veliko pripomorejo ugodne razmere na trgu dela in podpora, ki jo pri iskanju zaposlitve nudijo svetovalci Zavoda."

Ob tem na zavodu opozarjajo, da pozitivni premiki na področju zaposlovanja starejših ne smejo biti le rezultat trenutnega pomanjkanja delavcev na trgu dela - kot družba bi se morali zavedati, da starejši delavci pomenijo pomemben vir izkušenj in kompetenc.

"Generacijsko raznoliko zaposlovanje spodbuja pretok znanja. Starejši so v dolgoletni karieri pridobili pomembne izkušnje in znanja, ustvarili so široko socialno mrežo, razvili delovne navade, redkeje menjajo zaposlitev, praviloma čutijo močnejšo pripadnost podjetju. Njihova pomembna prednost pa je izkustveno znanje, ki je pomembno prav v nepredvidljivih situacijah, s katerimi se vse pogosteje soočamo,"« so za Bloomberg Adria komentirali iz zavoda za zaposlovanje.