Kdo bo zasedel naslednje prosto delovno mesto v Sloveniji

Slovenija postaja vse bolj odvisna od tuje delovne sile. Medtem ko število domačih zaposlenih že več let stagnira, število tujih delavcev v zadnjem desetletju rekordno narašča in postaja pomemben vir rasti na trgu dela. V številnih panogah tujci niso več dopolnitev, temveč temelj delovne sile, kar odpira vprašanja o dolgoročni vzdržnosti takšnega modela in pripravljenosti podjetij na delo z mednarodnim kadrom.

Najnovejši podatki Statističnega urada RS (Surs) dodatno potrjujejo ta premik. Lani se je v Sloveniji prvič zaposlilo približno 34.200 oseb, od tega je bila več kot polovica tujih državljanov – okoli 18.300, v povprečju so bili stari 33,1 leta. Medtem je bilo slovenskih državljanov, ki so prvič vstopili na trg dela, približno 15.900, s precej nižjo povprečno starostjo – 24,1 leta.

Pomanjkanje delovne sile v Sloveniji ni več omejeno na posamezne poklice, temveč je postalo sistemska težava v celotnem gospodarstvu. Po analizah trga dela in poklicnega barometra primanjkuje kadra v skoraj sto poklicih, pri čemer so najbolj prizadete panoge zdravstvo, gradbeništvo, industrija ter storitveni sektorji, kot sta turizem in logistika. Skoraj polovica podjetij pomanjkanje delavcev navaja kot glavno omejitev poslovanja, kar potrjuje, da ne gre več za ciklično, temveč strukturno vrzel na trgu dela.

Brez tujcev ne gre več: podjetja spreminjajo kadrovske strategije

"Zaradi izjemno slabe demografske slike sta iskanje in selekcija kadra, ki zapolnjuje to vrzel, eden ključnih ukrepov za vzdrževanje gospodarske rasti," pravijo v kadrovski agenciji Kariera Slovenija, kjer podjetjem pomagajo pri celotnem procesu – od zaznavanja kadrovskih potreb in organizacije zaposlitvenih kampanj do iskanja, selekcije in relokacije zaposlenih ter njihove vključitve v lokalno okolje.

"Tuja delovna sila bo v Sloveniji vse bolj prisotna," je v oddaji Start za Bloomberg Adria povedal Rok Pajk iz Kariere Slovenija. Slovenska podjetja po njegovih besedah še vedno največ kadra iščejo v državah Balkana, a se vse pogosteje obračajo tudi proti Aziji in Afriki. "Ob tem ne gre več samo za nizkokvalificirana dela ali turizem – vse več je tudi izobraženega in tehnično usposobljenega kadra, od elektrovzdrževalcev do strojnih vzdrževalcev in varilcev," dodaja Pajk.

Danijel Okilj, direktor mednarodne mobilnosti za Slovenijo in Srbijo v agenciji Adecco, pa opaža, da so slovenska podjetja v zadnjih letih naredila pomemben premik – od ad hoc zaposlovanja tujih delavcev k bolj strateškemu in načrtnemu pristopu. "Na podlagi izkušenj iz prakse vidimo, da so na to najbolje pripravljena večja podjetja ter tista, ki delujejo v mednarodnem okolju," pojasnjuje.

Ob tem dodaja, da pripravljenost podjetij za vlaganje v integracijo in izobraževanje tujih zaposlenih narašča, vendar se med panogami in posameznimi podjetji še vedno precej razlikuje. "Najnaprednejši delodajalci že razumejo, da uspešna integracija neposredno vpliva na produktivnost, zavzetost in dolgoročno zadržanje zaposlenih."

Zavod: Vlaganja v kadre premajhna, vloga države vse širša

Na Zavodu za zaposlovanje, ki deluje kot aktiven partner delodajalcem, opažajo, da podjetja v razvoj zaposlenih – tudi tujih – sicer vlagajo, vendar pogosto premalo in nesistematično. Investicije so pri tem močno odvisne od panoge, velikosti in uspešnosti podjetja.

"Sodelovanje z delodajalci danes pomeni precej več kot le napotovanje kandidatov." Prek pisarn za delodajalce ponujajo celostne storitve – od zaposlitvenih pogovorov in predstavitev prostih delovnih mest do mini sejmov in svetovanja pri iskanju kadrov. "Kljub digitalizaciji ostaja osebni pristop ključen, zlasti za manjša podjetja, kjer Zavod za zaposlovanje pogosto prevzema vlogo zaupanja vrednega partnerja."

Poseben poudarek namenjajo jasnemu informiranju o pravicah, zakonodaji in zaposlitvenih postopkih, s čimer želijo zmanjšati tveganja za zlorabe. Ob tem poudarjajo, da bodo rezultati teh aktivnosti vidni predvsem dolgoročno, saj so delovne migracije kompleksen in časovno zahteven proces.

Na Zavodu za zaposlovanje pravijo, da so tuji delavci pogosto zaposleni za določen čas, na bolj operativnih mestih, z omejenimi možnostmi napredovanja. Foto: Depositphotos

Kje se investiranje v tuje kadre najbolj splača

Takšna podpora je še zlasti pomembna v dejavnostih, kjer primanjkljaj kadra najbolj omejuje poslovanje. Po mnenju Okilja največjo dodano vrednost domačemu trgu prinaša vlaganje v tuje kadre v panogah z izrazitim pomanjkanjem delovne sile in visoko fluktuacijo, kot so proizvodnja, logistika, gradbeništvo in gostinstvo. 

"Hkrati pa opažamo vse več priložnosti tudi pri tehničnih in strokovnih profilih, kjer podjetja z učinkovitim pristopom k zaposlovanju in integraciji tujih strokovnjakov pridobivajo pomembno konkurenčno prednost." Po izkušnjah Adecca se vlaganje najbolj izplača podjetjem, ki na tuje zaposlene ne gledajo kot na kratkoročno rešitev, temveč kot na dolgoročen del svoje kadrovske strategije. 

A primeri iz prakse kažejo, da ni vedno tako. "Tuji delavci so pogosto zaposleni za določen čas, na bolj operativnih delovnih mestih, z omejenimi možnostmi napredovanja," opozarjajo na Zavodu in dodajajo, da v takšnem okolju podjetja praviloma manj vlagajo v njihov dolgoročni razvoj, saj računajo na kroženje delovne sile ali na to, da bodo potrebe reševala sproti.

Poleg tega ugotavljajo, da se trend počasi spreminja. "Zaradi vztrajnega pomanjkanja kadra in staranja prebivalstva vse več podjetij opaža, da kratkoročni pristop ni vzdržen. Zato se – zlasti pri bolj kvalificiranih profilih – pojavlja več vlaganj v jezikovno usposabljanje, integracijo in dolgoročnejše zadrževanje zaposlenih iz tujine," sklenejo. 

Kako slovenska podjetja vključujejo tuje kadre

Med podjetji, ki so razvila bolj sistematičen pristop, je Arriva Slovenija, kjer so se zaradi pomanjkanja voznikov odločili za zaposlovanje kadra iz tujine, med drugim s Filipinov. Ob tem poudarjajo, da ostaja zaposlovanje in razvoj domačega kadra njihova prioriteta, tuji vozniki pa ekipe dopolnjujejo tam, kjer potreb na lokalnem trgu ne morejo v celoti zapolniti. "V Arrivi k zaposlovanju kadra iz tujine pristopamo kot k dopolnilnemu ukrepu ob pomanjkanju voznikov na domačem trgu dela, s katerim se soočamo podobno kot drugod po Evropi."

Velik poudarek namenjajo podpori in integraciji zaposlenih iz tujine. Ob prihodu jim pomagajo pri urejanju administrativnih postopkov, nastanitve in uvajanju v delovno okolje, vključeni pa so tudi v mentorski program ter tečaje slovenskega jezika. Posebna integracijska ekipa zaposlenim pomaga pri vključevanju v lokalno okolje in delovno kulturo. "Zaposlene iz tujine razumemo kot del širše, dolgoročne rešitve kadrovskega izziva. Ob tem pa še naprej aktivno vlagamo v pridobivanje, usposabljanje in izboljševanje pogojev za domače zaposlene."

Adecco: "Opažamo vse več priložnosti tudi pri tehničnih in strokovnih profilih, kjer podjetja z učinkovitim pristopom k zaposlovanju in integraciji tujih strokovnjakov pridobivajo pomembno konkurenčno prednost."

Podoben pristop se kaže tudi v turizmu, kjer je potreba po tujih delavcih še dodatno poudarjena zaradi izrazite sezonskosti. V podjetju Sava Turizem izpostavljajo, da največ dodatnega kadra potrebujejo v glavni sezoni, predvsem na področju gostinstva. "V skupini Sava Hotels & Resorts predstavljajo tuji zaposleni približno 10 odstotkov, večina prihaja iz držav bivše Jugoslavije. Nekaj malega je tudi zaposlenih iz Egipta in Indije, in sicer na Bledu in na obali, večinoma za dela v kuhinji," pojasnjujejo.

Ob tem poudarjajo, da zaposlene iz tujine sistematično uvajajo v delovne procese – z organiziranimi tečaji slovenščine, mentorstvi in izobraževanji, ki so neposredno vključeni v delovni proces. Kljub temu opozarjajo na administrativne ovire: "V največjo pomoč bi nam bilo skrajšanje časa pridobivanja delovnih dovoljenj za zaposlitev tujcev, ki je izjemno dolgotrajen in bistveno daljši kot v sosednjih državah," opozarjajo. 

V Adeccu ocenjujejo, da najboljše rezultate dosegajo podjetja, ki vlagajo v strukturirane programe, kot so učenje jezika, mentorski sistemi in podpora pri vsakdanji integraciji. Pomemben izziv ostaja sprememba miselnosti: integracija še vedno prepogosto velja za strošek, namesto da bi bila prepoznana kot strateška investicija v stabilnost in učinkovitost poslovanja. Ob tem izpostavljajo tudi vse večji poudarek na "mehkih" vidikih integracije, kot so občutek pripadnosti, kulturno razumevanje in podpora pri prilagajanju novemu okolju.