Plače sodelavcev ne bodo več skrivnost. Plusi in minusi novega sistema

Plača za delovno mesto in zaslužek sodelavcev kmalu ne bosta več tabu. Evropska unija namreč z novimi pravili odpira vrata večji preglednosti plač, kar bo vplivalo tako na zaposlene kot na delodajalce. Od 7. junija začne veljati evropska direktiva o plačni transparentnosti, ki jo bodo morale v svoj pravni red prenesti tudi države članice, torej tudi Slovenija.

Direktiva prinaša večjo preglednost plačilnih sistemov znotraj podjetij in organizacij ter več primerljivosti plač na trgu dela. Delodajalce zavezuje k jasnejšemu razkrivanju plačnih razponov, objektivnim merilom nagrajevanja in poročanju o plačnih razlikah med zaposlenimi, njen cilj pa je zmanjševanje neenakosti in krepitev zaupanja na trgu dela.

Poseben poudarek direktiva namenja zmanjševanju plačne vrzeli med spoloma, ki v Evropski uniji kljub dolgoletnim prizadevanjem ostaja trdovratna. Po podatkih Eurostata za leto 2024 ženske v EU v povprečju še vedno zaslužijo dobrih 11 odstotkov manj na uro kot moški, razlike med državami članicami pa ostajajo precejšnje. Nova pravila naj bi zaposlenim omogočila boljši vpogled v plačne prakse podjetij ter lažje dokazovanje morebitne diskriminacije pri plačilu za enako delo.

O pripravljenosti slovenskih podjetij in delodajalcev na uvedbo novih pravil smo že pisali, v praksi pa ostaja odprta še vrsta vprašanj. Kako bo direktiva vplivala na slovenski trg dela in zaposlitvene oglase? Ali bodo kandidati informacije o plači prejemali že ob objavi delovnega mesta oziroma najpozneje v začetnih fazah zaposlitvenega procesa? In kako bo večja preglednost plač spremenila položaj iskalcev zaposlitve na trgu dela, kjer so bile informacije o plačilu doslej pogosto omejene ali povsem netransparentne?

"Doslej so zaposleni le težko ugotovili, ali so v praksi obravnavani enako, saj niso imeli vpogleda v plačila sodelavk in sodelavcev na primerljivih delovnih mestih," pojasnjujejo na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. "Nova pravila o preglednosti plačil sledijo zahtevam EU direktive in bodo v naš pravni red prenesena z zakonom, ki je trenutno v medresorskem usklajevanju," pravijo na ministrstvu in poudarjajo, da si Slovenija prizadeva za pravočasen prenos direktive v nacionalni pravni red.

Konec skrivanja plač v zaposlitvenih postopkih

Delodajalci bodo morali po novem vzpostaviti bolj pregledne plačne strukture, ki bodo temeljile na objektivnih in spolno nevtralnih merilih, kot so zahtevnost dela, odgovornost, znanje in delovni pogoji. Zaposleni bodo imeli pravico do vpogleda v merila za določanje plač, prav tako pa tudi do informacij o svoji ravni plačila in povprečnih plačah sodelavcev na primerljivih delovnih mestih, razčlenjenih po spolu. "Pomembno je tudi, da morebitna pogodbena določba, ki bi delavcu prepovedovala razkritje lastne plače za namene izvrševanja pravice do enakega plačila, po predlogu zakona ne bo veljavna," sporočajo z ministrstva.

Ena ključnih sprememb za trg dela pa bo po predlogu zakona obveznejše razkrivanje plače že v zaposlitvenih oglasih. "Praviloma bo treba osnovno plačo ali njen razpon navesti že v objavi prostega delovnega mesta," poudarjajo na ministrstvu. Ta podatek bo moral temeljiti na objektivnih in spolno nevtralnih merilih, ob oglasu pa bo navedena tudi kolektivna pogodba, ki zavezuje delodajalca.

Možnost, da kandidat informacijo o plači prejme šele pred razgovorom, bo predvidena zgolj izjemoma - v primerih, ko delovno mesto ne bo javno objavljeno. Tudi takrat bo moral biti kandidat s plačo seznanjen najpozneje tri dni pred razgovorom. Predlog zakona hkrati uvaja prepoved vprašanj o pretekli plači kandidata. Delodajalci tako od kandidatov ne bodo več smeli zahtevati podatkov o plačilu pri prejšnjih delodajalcih.

Z novo evropsko direktivo plače ne bodo več skrivnost. Foto: Depositphotos

Zavod napoveduje prilagoditve sistema

Na Zavodu za zaposlovanje (ZRSZ) zagotavljajo, da bodo skladno z bodočimi spremembami zakonodaje na tem področju zagotovili pravočasne prilagoditve svojih storitev. Ob tem poudarjajo, da je plačilo eden ključnih dejavnikov pri privabljanju in zadrževanju kadrov, zato kandidati vse pogosteje pričakujejo informacije o višini plačila že v samem zaposlitvenem oglasu ali vsaj na razgovoru.

"Transparentnost plačil zmanjšuje tudi časovne izgube v zaposlitvenih postopkih, saj se kandidati in delodajalci že vnaprej uskladijo glede pričakovanj," pojasnjujejo pri Zavodu. Čeprav delodajalce že danes spodbujajo k objavi predvidene višine plačila, ta podatek trenutno še ni obvezen, zato se številni za njegovo razkritje ne odločijo. Razlogi so različni. Od tega, da je plačilo pogosto predmet pogajanj in odvisno od izkušenj kandidata, do internih pravil podjetij ali težav pri vnaprejšnji določitvi plačnega razpona. "Delodajalci zato vse pogosteje poudarjajo tudi druge ugodnosti, kot so prilagodljiv delovni čas, možnost dela od doma, dodatni dnevi dopusta ali priložnosti za strokovni razvoj."

Erika Škerlj, Competo: "Čeprav delodajalci ne bodo smeli več spraševati po pretekli plači kandidata, bodo lahko prek zaposlitvenih oglasov precej lažje ocenili, kakšna so plačila pri konkurenci."

Pomembna sprememba se obeta tudi pri objavah prostih delovnih mest. "Trenutno pri Zavodu poteka prenova sistema za sporočanje podatkov o prostih delovnih mestih, v okviru katere bo podatek o plačilu ustrezneje umeščen in bolj jasno izpostavljen," napovedujejo. Dodajajo še, da bodo v primeru zakonodajnih sprememb, ki bodo določale obvezno objavo začetnega plačila ali plačnega razpona, temu ustrezno prilagodili tudi svoje postopke in informacijske rešitve.

Velik del podjetij na spremembe še ni pripravljen

Na postopno spreminjanje praks pri zaposlovanju so za Bloomberg Adria že lani opozorili tudi pri Adecco Slovenija. "V zadnjih letih se povečuje pričakovanje tako kandidatov kot institucij, da delodajalci razkrijejo več informacij o plačilu." Ob tem so v zadnjem času zaznavali tudi rast deleža zaposlitvenih oglasov, v katerih so informacije o plači vsaj okvirno že navedene.

"To je še zlasti pogosto pri mednarodnih podjetjih ali delodajalcih, ki želijo izstopati kot odprti in privlačni zaposlovalci," so pojasnili pri Adeccu. Kljub temu pa po ocenah kadrovnikov številna slovenska podjetja na sistemske spremembe še niso pripravljena.

"Velika večina organizacij nima sistemov vrednotenja delovnih mest, ki bi imeli jasne kriterije za določanje zahtevnosti, kot jih priporoča prihajajoča evropska direktiva," pravi svetovalka pri kadrovski agenciji Competo, Erika Škerlj. Dodaja, da so se v številnih podjetjih razmerja med delovnimi mesti skozi leta porušila zaradi pritiskov trga dela, rasti minimalne plače in sprememb same narave dela.

Nova pravila bodo pod drobnogledom države. Foto: Depositphotos

"To pomeni, da danes pogosto nimajo več dobre osnove, na podlagi katere bi lahko identificirali 'enako delo ali delo enake vrednosti'," opozarja. Po njenem bodo predvsem večja podjetja prisiljena v obsežne projekte vrednotenja delovnih mest in prenove plačnih sistemov, kar bo zahtevalo precej časa in notranjih virov.

Škerl ob tem izpostavlja še, da bi plačna transparentnost lahko vplivala tudi na dinamiko pogajanj na trgu dela. "Čeprav delodajalci ne bodo smeli več spraševati po pretekli plači kandidata, bodo lahko prek zaposlitvenih oglasov precej lažje ocenili, kakšna so plačila pri konkurenci," pojasnjuje in razmišlja, da bi lahko večja preglednost dolgoročno celo omejila rast plač. "Menim, da bo pogajalska moč iskalcev zaposlitve zaradi večje transparentnosti manjša," sklene.

Plačne razlike pod drobnogledom države

Nadzor nad izvajanjem novih pravil bo opravljal Inšpektorat za delo, pomembno vlogo pa bosta imela tudi Zagovornik načela enakosti in pristojno ministrstvo. To bo zbiralo poročila o plačni vrzeli ter podatke o razlikah v plačah pri posameznih delodajalcih tudi javno objavljalo.

Na ministrstvu poudarjajo, da je sistem zasnovan predvsem z namenom odpravljanja neskladij, ne kaznovanja podjetij. Če se bo pri delodajalcu pokazala razlika v plačah med spoloma, ki je ne bo mogoče utemeljiti z objektivnimi razlogi, jo bo moral v določenem roku odpraviti v sodelovanju s predstavniki zaposlenih oziroma Zagovornikom načela enakosti.

"Pri delodajalcih, kjer neutemeljena vrzel preseže predviden prag 5 odstotkov in v danem roku ni odpravljena, predlog zakona predvideva pripravo skupne ocene plačil z ukrepi za njeno odpravo," razlagajo na ministrstvu.

Za kršitelje so predvidene globe, ki sledijo prekrškovni politiki zakona o delovnih razmerjih. Po trenutnem predlogu zakonodaje so za težje kršitve predvidene višje kazni, za lažje pa nižje globe. Na ministrstvu ob tem zaključujejo, da je zakon še v fazi usklajevanj, zato se lahko posamezne rešitve do sprejema še spremenijo.