Kdo danes zaposluje? Manj tovarn, več zdravstva in šolstva

Z razvojem avtomatizacije, robotizacije in tehnološko naprednejših strojev se slovenski trg dela vse bolj spreminja. Potreba po manj zahtevnih delovnih mestih, zlasti v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu, se postopoma zmanjšuje.

Po drugi strani se zaradi staranja prebivalstva in daljšega pričakovanega trajanja življenja povečuje povpraševanje po kadrih v zdravstvu, socialnem varstvu in izobraževanju.

V primerjavi najnovejših podatkov s tistimi iz leta 2008, ko je Slovenija začela sistematično spremljati podatke o prostih in zasedenih delovnih mestih, je v 17 letih opazen izrazit premik v strukturi zaposlovanja, v svoji analizi navaja slovenski statistični urad.

V zdravstvu in socialnem varstvu je danes približno 22.500 delovnih mest več, v izobraževanju okoli 18.600, v strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih skoraj 9.100, ter v informacijskih in komunikacijskih dejavnostih nekaj več kot 8.500. Nasprotno pa se je število zaposlenih v predelovalnih dejavnostih v tem času zmanjšalo za približno 22.500.

Več prostih delovnih mest

V tretjem četrtletju letošnjega leta je bilo skupno zabeleženih približno 17.550 prostih delovnih mest, kar je za 2,3 odstotka več kot četrtletje prej. Največje povpraševanje je bilo v predelovalnih dejavnostih, kjer so delodajalci iskali skoraj 4.000 novih sodelavcev, sledilo je gradbeništvo s približno 3.250 razpisanimi mesti.

Močno se jo povečalo povpraševanje v finančnih in zavarovalniških dejavnostih – tam so delodajalci iskali približno 300 novih zaposlenih, kar je dvakrat toliko kot četrtletje prej, navaja Surs.

Medletna primerjava pa kaže nekoliko drugačno sliko – v primerjavi z lanskim tretjim četrtletjem je bilo prostih delovnih mest za devet odstotkov manj. Največji upad so beležili v prometu in skladiščenju, kjer je bilo skoraj tisoč prostih delovnih mest manj kot leto prej.

Manj zasedenih delovnih mest

V opazovanem četrtletju je bilo zasedenih nekaj več kot 794.000 delovnih mest, od tega jih je bilo več kot 80 odstotkov pri delodajalcih z desetimi ali več zaposlenimi. Število zasedenih delovnih mest se je v primerjavi s prejšnjim četrtletjem zmanjšalo za približno 3.100, najbolj v predelovalnih dejavnostih, trgovini in gradbeništvu.

V primerjavi z lanskim tretjim četrtletjem je bilo zasedenih delovnih mest za približno 8.400 manj, kar pomeni približno enoodstotni upad.

Stopnja prostih delovnih mest

Stopnja prostih delovnih mest je v tretjem četrtletju znašala 2,2 odstotka – desetinko odstotne točke več kot četrtletje prej, a enako manj kot v istem obdobju lani. Najvišja stopnja, 4,9-odstotna, je bila v gradbeništvu, sledilo je gostinstvo s 4,5 odstotka. Pri delodajalcih z desetimi ali več zaposlenimi je bila najvišja stopnja prostih delovnih mest v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih (4,5 odstotka) in gradbeništvu (3,7 odstotka).