Pred kratkim smo poročali, da vse več podjetij, zlasti v panogah s pomanjkanjem kadra, zaposlene privablja tudi s službenimi stanovanji. Podoben instrument uporablja država. Javni uslužbenci, funkcionarji, policisti, vojaki in drugi upravičenci lahko pod določenimi pogoji najamejo službena stanovanja, s katerimi upravljajo posamezna ministrstva.
Preverili smo, koliko takšnih stanovanj je v Sloveniji; koliko jih je zasedenih, koliko praznih ter kakšne prihodke ustvarja država z njihovim oddajanjem.
Za pridobitev službenega stanovanja v upravljanju Ministrstva za javno upravo (MJU) mora upravičenec izpolnjevati več pogojev. Ključni je, da sam ali člani njegovega gospodinjstva nimajo v lasti primernega stanovanja ali hiše v krogu 60 kilometrov od delovnega mesta. Za funkcionarje je ta razdalja 20 kilometrov. Prav tako prosilcu v preteklosti ne sme biti odpovedana najemna pogodba iz krivdnih razlogov.
Preberi še
Službena stanovanja: Podjetja zaposlenih ne prepričujejo le s plačo, ampak tudi z domom
Vse več podjetij v deficitarnih panogah kadrovsko krizo rešuje s stanovanji za zaposlene.
25.05.2026
Zakaj v Veliki Britaniji najemodajalci v modelu 'kupi-in-oddaj' zapuščajo trg (mnenje)
Britanski trg 'kupi-in-oddaj' je pred prelomnico, saj novi zakon krepi pravice najemnikov in otežuje poslovanje malim najemodajalcem.
24.05.2026
Premium pisarne v Ljubljani kljub negotovosti ostajajo vroča naložba
Prvovrstne pisarne v prestolnici gredo za med, a širši trg ostaja previden.
16.02.2026
Rok potekel, zakona pa ni: kaj je z zakonom, ki prinaša spremembe na najemniškem trgu v Sloveniji
Sprejem predlaganih popravkov zakona, ki ga je pripravilo ministrstvo za finance Klemna Boštjančiča, že zamuja. Bo predlog sprejet še v tem mandatu?
27.01.2026
Službena stanovanja država dodeljuje na več načinov: funkcionarjem za čas opravljanja funkcije, javnim uslužbencem prek razpisov ali neposredno za določen čas, pa tudi zaradi nujnih službenih potreb.
Pravilnik prav tako predvideva posebne primere oddaje. Če za stanovanje ni interesa med upravičenci, ga lahko država odda fizičnim ali pravnim osebam po tržni najemnini. Po tržni najemnini lahko v stanovanju ob upokojitvi ostane tudi nekdanji javni uslužbenec, v določenih primerih pa se najemno razmerje lahko prenese na svojce umrlega najemnika.
Večina službenih stanovanj MJU zasedenih, del fonda gre v prodajo
MJU, ki upravlja fond stanovanj, ki jih v najem dodeljuje Stanovanjska komisija Vlade RS, trenutno razpolaga s 507 stanovanji, od katerih je po njihovih podatkih trenutno zasedenih 458 stanovanj.
Trenutno je nezasedenih 35 službenih stanovanj. Od tega jih je 16 v obnovi, 19 pa jih ministrstvo pripravlja za ponovno oddajo po vrnitvi funkcionarjev in drugih najemnikov. Kot pojasnjujejo na MJU, bodo ta stanovanja v večini primerov ponovno dodeljena po konstituiranju nove vlade.
Dodatnih 14 stanovanj je uvrščenih na seznam neperspektivnih stanovanj in so namenjena prodaji. Kot navajajo na ministrstvu, gre za stanovanja, ki zaradi lokacije niso perspektivna za najem s strani upravičencev.
Na ministrstvu poudarjajo, da so stanovanja v njihovem upravljanju v povprečju več kot 95-odstotno zasedena. ''Do največ šest mesecev so stanovanja občasno nezasedena zaradi obnove, sicer pa načeloma od izpraznitve stanovanja do naselitve novega podnajemnika ne preteče več kot en mesec,'' so pojasnili za Bloomberg Adria.
Državni uslužbenci lahko stanovanja najemajo po bistveno nižjih cenah. Foto: Bobo
Službena stanovanja se upravičencem oddajajo po neprofitni najemnini, ki v fondu MJU povprečno znaša dobrih 281 evrov mesečno. Prihodki iz naslova najemnin so leta 2025 nanesli 1,52 milijona evrov. ''Ker je stanovanjski fond v povprečju star več kot 40 let, se sredstva namenijo za investicijsko in tekoče vzdrževanje stanovanj, s tem pa se omogoča ohranjanje njihove funkcionalne in nominalne vrednosti,'' sporočajo iz MJU.
MORS: Službena stanovanja z najemninami od 150 evrov
Na Ministrstvu za obrambo (MORS) potrjujejo, da imajo v upravljanju 802 službenih stanovanj, od katerih je trenutno zasedenih 715.
Med nezasedenimi stanovanji jih je 35 že dodeljenih in so v fazi prevzema novih najemnikov, dve stanovanji pa sta rezervirani za nujne kadrovske potrebe. Štiri stanovanja so predvidena za prodajo, preostala bodo vključena v naslednji razpis, ki ga ministrstvo načrtuje jeseni.
Kot pojasnjujejo, je večina trenutno praznih stanovanj ostala brez najemnikov šele po zadnjem razpisu, ko so jih dosedanji najemniki vrnili konec leta 2025 oziroma v letu 2026. Le manjši del stanovanj je dalj časa nezaseden zaradi potrebne celovite obnove ali drugih postopkov. Med temi je največ stanovanj praznih od leta 2024, dve od leta 2023, eno od leta 2022 in eno že od leta 2016.
Povprečne mesečne najemnine stanovanj v upravljanju MORS znažajo med 150 in 250 evri, prihodki iz naslova najemnin pa so lani presegli 1,7 milijona evrov.
13 stanovanj praznih več kot pet let
Ministrstvo za notranje zadeve (MNZ) ima v upravljanju 617 službenih stanovanj, od katerih jih je trenutno zasedenih 533.
Na ministrstvu poudarjajo, da so dolgotrajno prazna predvsem stanovanja, ki zaradi svoje lokacije niso zanimiva za potencialne najemnike. "Dlje časa, pet let ali več, ostaja praznih 13 stanovanj," pojasnjujejo na MNZ. Ta so vključena v načrt prodaje v skladu s pravilnikom o oddaji službenih stanovanj za potrebe policije. Po navedbah ministrstva so ta stanovanja v krajih, kjer med upravičenci ni interesa za najem.
''Povprečna mesečna najemnina službenih stanovanj znaša približno 246 evrov, pri čemer je višina najemnine za posamezno stanovanje odvisna od številnih kriterijev, kot so velikost, starost, energetska učinkovitost, stanje, lokacija in drugo,'' sporočajo pri MNZ. Prihodki iz naslova najemnin službenih stanovanj so leta 2025 znašali 1,31 milijona evrov.
Podatke je posredovalo tudi Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve (MZEZ), ki ima v tujini v lasti tri službena stanovanja za diplomatsko osebje – eno v Franciji in dve v ZDA. Dve sta trenutno namenjeni bivanju napotenih uslužbencev, eno pa začasnim nastanitvam med službenimi potmi.
Kot pojasnjujejo na ministrstvu, se za potrebe nastanitve diplomatov poleg stanovanj v lasti države uporabljajo tudi najete nepremičnine. ''Poleg stanovanj v lasti Slovenije se za potrebe nastanitve diplomatskih uslužbencev, ki so za čas mandata napoteni na delo v tujino, uporabljajo tudi stanovanja, najeta na trgu,'' so navedli.
Pregled podatkov po ministrstvih torej kaže, da država upravlja najmanj 1.929 službenih stanovanj doma in v tujini. Prihodki od njihovih najemnin so leta 2025 presegli 4,5 milijona evrov, medtem ko večina stanovanj ostaja zasedenih. Najemnine v službenih stanovanjih so praviloma precej nižje od tržnih, dolgotrajno prazna stanovanja pa so večinoma na lokacijah, kjer interesa za najem ni, zato jih ministrstva postopoma uvrščajo v načrte prodaje.