Zgodbe tedna: zbliževanje s Kitajsko, bitcoin na rekordu, denarni skladi

Zbrali smo zgodbe, ki so najbolj zaznamovale minuli teden.

Neuradno: milijoni od prodaje Don Dona pristali v denarnem skladu

Ob rednem pregledovanju poslovanja vzajemnih skladov, ki jih pri nas ponuja pet družb za upravljanje, smo opazili precejšen skok pri neto vplačilih v denarne sklade. V juniju je bilo za dobrih 80 milijonov evrov neto vplačil v denarne sklade, razkrivajo podatki Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP), skupaj v vse sklade pa 99 milijonov. Gre za rekorden znesek, kakršnega v denarnih skladih še nismo videli, vsaj sodeč po statistiki, ki sega vse v leto 2007. Portfelj denarnih skladov sestavljajo kratkoročne evrske naložbe, kot so državni in podjetniški instrumenti denarnega trga ter depoziti. 

"Gre za eno večje nakazilo, menda od enega vlagatelja," nam je povedala Mira Koporčić Veljić, prva dama Združenja družb za upravljanje premoženja pri GZS (ZDU GIZ). Enkratno vplačilo je znašalo približno 70 milijonov evrov, je še ocenila. Neuradno smo izvedeli, da so v denarni sklad vplačali nekdanji lastniki pekovske družbe Don Don.

Aleš Mozetič, nekdanji solastnik pekovske družbe Don Don, tega ni želel komentirati: "To je interno."

V denarnih skladih junija rekordnih 80 milijonov neto prilivov, neuradno 60–70 milijonov od Don Dona.

'Bitcoin ni primeren za dolgoročne vlagatelje. Je nezrel naložbeni razred'

Bitcoin ni primeren za dolgoročne vlagatelje. Digitalna sredstva so bolj špekulacija kot naložba. Gre za nezrel naložben razred z malo zgodovine in brez notranje ekonomske vrednosti, ki lahko povzroči razdejanje v portfeljih. 

Takšno je mnenje vodilnih pri Vanguard Group, ki sicer sledi filozofiji legendarnega Jacka Bogla. Ta filozofija temelji na prepričanju, da bi morali vlagatelji dolgoročno vlagati v nizkocenovne, pasivno upravljane indeksne sklade, namesto da poskušajo premagati trg z aktivnim trgovanjem.

Kljub temu je zaradi logike pasivnega investiranja prav Vanguard, upravljavec z 10 tisočimi milijardami dolarjev premoženja, postal največji delničar podjetja Strategy, nekdaj MicroStrategy (MSTR). Gre za podjetje, ki je nekakšen "zastopnik" bitcoina. 

Kriptovalute, ilustracija (Depositphotos)

 

Bitcoin na rekordu – je prišel čas za manjše kriptokovance?

Medtem ko cena najstarejše in največje kriptovalute dosega nove rekorde, nekateri pričakujejo rast cen manjših kriptovalut. Cena bitcoina je v zadnjih dneh večkrat dosegla rekordne vrednosti in se je v ponedeljek gibala okoli 122 tisoč dolarjev za bitcoin.

Bikovskemu trendu so bolj ali manj sledile tudi cene manjših kriptovalut oziroma tako imenovanih alternativnih kovancev (altcoinov).

Revolut z novim produktom za Slovence. Pa je sploh konkurenčen?

V teh dneh je najbolj priljubljena neobanka pri nas, če sodimo po številu uporabnikov (račun pri njih ima okoli desetina Slovencev), to je Revolut, ponudila novo storitev varčevanja. Do zdaj klasičnega depozitnega računa, na katerem so obrestovali sredstva (brez vezave), niso imeli, po novem pa ga imajo, kar je za uporabnike zaradi davčnega ščita (do tisoč evrov obresti ni obdavčenih) vsekakor dobra novica.

Kakšno obrestno mero ponujajo v zameno za vaše prihranke (brez vezave) in kakšna je v primerjavi s konkurenco – Bunq, N26 in Trade Republic?

Kitajska petletka: kako Xi z drznim načrtom posnema Trumpa?

Pred šestimi meseci je prišel čas polaganja računov za pompozne napovedi centralnega vodstva Ljudske republike. Glavni preizkus legitimnosti partijskega upravljanja "socializma s kitajskimi značilnostmi" je po samooceni vlada opravila z odliko. Drugo gospodarstvo sveta ni doseglo le "okoli petodstotne" rasti, kar je bil javno predstavljen cilj, ampak se je okrepilo za natanko pet odstotkov. A na obzorju Daljnega vzhoda se kopičijo temni oblaki trgovinsko-ekonomskega tajfuna, ki se približuje iz ZDA, medtem ko ekonomske temelje doma maje potrošniško zadržani Kitajec.  

Kako se bo s številnimi izzivi v prihodnjem, že 15. zaporednem petletnem razvojnem obdobju spoprijela Xijeva Ljudska republika?

V objemu Pekinga: ali Trump Slovenijo potiska proti Kitajski?

V razmerah, ki jih je Aleš Falatov iz Skupine SIJ opisal kot novo hladno ekonomsko vojno, se porajajo nova zavezništva med včerajšnjimi tekmicami. Priča smo bitki med Trumpom in kitajskim voditeljem Xi Jinpingom. "To je hladna ekonomska vojna za prevlado v svetovnem gospodarstvu in s to realnostjo bomo morali živeti še nekaj časa," je ocenil, tektonske spremembe pa slikovito ponazoril, da so se zaradi tega za skupno mizo znašli Kitajci, Korejci in Japonci, kar se, mimogrede, ni zgodilo že pol stoletja.

Eno izmed razmerij, ki bi lahko na račun Trumpovega trgovinskega revanšizma doživelo rehabilitacijo, je tudi tisto med Evropsko unijo in Kitajsko, kjer se poskuša pozicionirati tudi Slovenija.

Strokovnjak Igor Rogelja: "Peking EU vidi kot notranje razklano in bo uvoz iz ZDA preusmeril sem".

AFP Contributor/Getty Images

 

Od Kitajske do Brazilije: kam in kako v 2025 prodirajo domača podjetja?

Premier Robert Golob je avtomobilsko industrijo postavil za vzorčno z vidika produktne in tržne diverzifikacije. Pri tem stavi na poenoten nastop s pomočjo države. To ni presenetljivo, saj se na eni strani kitajski avtomobilisti pripravljajo na postavljanje proizvodnih zmogljivosti na ozemlju EU, kjer je v igri tudi Slovenija, na drugi pa naši dobavitelji vstopajo v tamkajšnje dobavne verige. Oba cilja sta pravzaprav misija nemogoče brez diplomatske podpore države, pravijo sogovorniki iz gospodarstva in diplomatskih vrst.

A gospodarska diplomacija ne zajema samo navezovanja stikov naše vlade z vladami drugih držav, kar je v državah, kot sta Kitajska in Indija, prvi pogoj za sklepanje večjih poslov. Gre tudi za povezano in koherentno strategijo na ravni EU. Slovenija je takšno držo denimo pokazala ob glasovanju o carinah na kitajske e-avtomobile.

Castagne, Arex: "Če ne bi bilo pomoči države, bi bil vstop na brazilski trg občutno težji".

Geoekonomija: Golob sankcionira Izrael, radodarnemu Xiju bi pogledal skozi prste?

Visoka politična predstavnica EU za zunanje zadeve Kaja Kallas je na junijskem vrhu EU dejala, da Izrael v Gazi krši 2. člen, ki govori o spoštovanju človekovih pravic. Nad Izraelom visi še tožba Južne Afrike zaradi suma izvajanja genocida nad Palestinci, k pridružitvi kateri vlado poziva civilna družba in nevladne organizacije.

"Vzvod Evropske unije je velik, saj je Unija največja trgovinska partnerica Izraela, medtem ko Izrael prispeva le majhen delež evropske trgovine," je za Bloomberg Adria o ekonomskih razmerjih moči povedal predstojnik katedre za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede Matjaž Nahtigal. A uvedba ekonomskih sankcij je samo del zgodbe o preoblikovanju odnosov med EU in Izraelom. Sankcije proti judovski državi, ki je glavna zaveznica ZDA, bodo imele nepredvidljive posledice, menijo sogovorniki.

Kakšni so možni ukrepi in odgovori Izraela? Ali Slovenija piše lastno podpoglavje globalne trgovinske vojne?

Kitajski avtomobili, ki osvajajo Slovenijo

Boj za avtomobilski tržni delež je na Kitajskem oster. Nižanje cen in različne druge prodajne taktike so pritegnili pozornost vodstva, ki se je pred dnevi zavezalo k ukrepanju na trgu. Krvavi boj znamke sili k širjenju na druge trge. Med temi je precej mikaven evropski in seveda tudi slovenski trg. Ameriški je zaradi visokih carin nedostopen. V Slovenijo je letos vstopilo več kitajskih znamk, ki imajo ambiciozne načrte. Kolikšen del trga jim je uspelo doseči in kateri modeli so pri Slovencih najbolj priljubljeni?

Depositphotos

 

Od Jadrana do Dubaja: kje Slovenci kupujemo nepremičnine?

Ob vse dražjih domačih nepremičninah in precejšnji negotovosti na finančnih trgih se zdi, da vse več Slovencev išče alternative za ohranjanje in plemenitenje svojega kapitala v tujini. Hrvaška obala ostaja najbolj priljubljena destinacija, a zanimanje hitro raste tudi za italijanske, španske in celo severnoevropske trge.

Nakupi nepremičnin čez mejo niso več le stvar dopustniških ambicij, temveč postajajo strateška naložbena odločitev. V igri so različni motivi – od dolgoročnega oddajanja, razpršitve premoženja, davčnih ugodnosti pa vse do iskanja kakovostnejšega življenjskega sloga.

V zadnjih letih je opazen tudi izrazit premik v sestavi slovenskih vlagateljev.

Najdražje hiše 2024: kupovali so najbogatejši Slovenci, medijski magnat …

Transakcije s hišami so v Sloveniji tudi v letu 2024 strmo upadle, kažejo podatki Gursa. Številka je upadla za skoraj 19 odstotkov. Skupno je bilo v letu 2024 prodanih malce manj kot 4.500 stanovanjskih hiš, kar je najmanj po letu 2014. Sicer so hiše dosegle 30 odstotkov celotne vrednosti slovenskega nepremičninskega fonda, kar je 82 milijard evrov. Kar 97 odstotkov stanovanjskih hiš je v lasti fizičnih oseb, je še ugotovil. Gurs.

Cene se na drugi strani še vedno višajo. Rast je bila v letu 2024 enako velika kot v letu 2023. Srednja cena hiše v državi se je od leta 2023 zvišala za 24 tisočakov, na 165 tisoč evrov. Najdražje hiše so bile, pričakovano, v prestolnici. Srednja cena se je v letu 2024 zvišala za 25 tisoč evrov, na 405 tisoč evrov. Na drugem mestu je alpsko območje, kjer se je sredna cena zvišala za 12 tisoč evrov, na 350 tisoč evrov. Na Obali je bila rast zmernejša. Srednja cena se je zvišala za osem tisoč evrov, na 308 tisoč.

Večino najdražjih hiš kupile družbe.

Oddajate nepremičnino? Prihajajo nova pravila in nove obveznosti

V Sloveniji bomo končno izvedeli, koliko uradno znaša profitna najemnina. Podatki, ki jih ima država zdaj na voljo, niso dovolj kakovostni za analize, zato se spreminja zakonodaja. Ta bo najemodajalcem nepremičnin naložila novo obveznost poročanja, s poročanjem pa prihajajo tudi nadzor in – kazni.

V Sloveniji nimamo organa, ki bi sistematično spremljal dejanske cene na profitnem najemniškem trgu. Državni statistiki (Statistični urad RS ali krajše SURS) resda pripravljajo podatke za potrebe statistik, vendar na podlagi ponudbe (oglasov), in ne dejanskih podatkov.

Popravljen zakon, s katerim prihajajo spremembe, naj bi se začel uporabljati jeseni prihodnje leto.

Potrošniška posojila znova dražja, katere banke niso dražile

Obrestne mere stanovanjskih posojil so se v zadnjih dveh mesecih začele spreminjati. Povprečna efektivna obrestna mera (EOM) za stanovanjsko posojilo s fiksno obrestno mero se je prvič v zadnjih dveh letih zvišala. Pri stanovanjskih posojilih s spremenljivo obrestno mero se trend še ni ustavil.

Kako pa je s potrošniškimi posojili - kako se spreminjajo fiksne in spremenljive obrestne mere pri teh? V času visokih obrestnih mer (v zadnjih dveh letih) so Slovenci pogosteje kot po stanovanjskih posegali po tovrstnih posojilih.

Depositphotos

 

Trg dela: se mladi upajo pogajati za višjo plačo?

Prva ponudba za zaposlitev – kako pogumni so mladi, ko vstopajo na trg dela? Ali njihova pričakovanja ustrezajo realnim možnostim?

Sogovorniki poudarjajo, da se mladi med seboj precej razlikujejo, zato ni mogoče posploševati, a kljub temu smo zbrali nekaj izkušenj o vstopu mladih na trg dela, kjer je brezposelnost rekordno nizka, ponudba del pa velika.

Kaj pomeni "poštena" plačna ponudba?

To so e-avtomobili, ki ponujajo najboljše razmerje med ceno in dosegom

Cenovno ozaveščeni kupci v trgovinah ne gledajo le z največjo pisavo navedene cene. Preverijo ceno za kilogram, ki je navedena na dnu v drobnem tisku in razkriva razmerje med ceno in količino. Pri avtomobilih je zgodba drugačna, saj kupec težko oceni, ali je denar racionalno porabil. Ob tem je avtomobile težko primerjati po dolžini ali masi.

Pri električnih avtomobilih zelo pomembno vlogo igra doseg. Prečesali smo ponudbo električnih avtomobilov na slovenskem trgu in preverili, kateri modeli so najcenejši. Zanimalo nas je, pri katerih avtomobilih kupci najmanj odštejejo za kilometer dosega. Kateri električni avtomobili ponujajo najboljše razmerje med ceno in dosegom?

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar