V objemu Pekinga: ali Trump Slovenijo potiska proti Kitajski?

Po napovedih ameriškega predsednika Donalda Trumpa se bo trgovinska vojna v prihodnjih tednih stopnjevala do vročice. Evropski voditeljici Ursuli von der Leyen je zagrozil z avgustovskim ultimatom, dogovor s kitajskim voditeljem Xi Jinpingom pričakuje do 12. avgusta, medtem ko ima ruski predsednik Vladimir Putin 50 dni časa, da konča zavojevanje Ukrajine. V nasprotnem primeru bodo ZDA po Kremlju udarile s 100-odstotnimi carinami.

V razmerah, ki jih je Aleš Falatov iz Skupine SIJ opisal kot novo hladno ekonomsko vojno, se porajajo nova zavezništva med včerajšnjimi tekmicami. Priča smo bitki med Trumpom in kitajskim voditeljem Xi Jinpingom. "To je hladna ekonomska vojna za prevlado v svetovnem gospodarstvu in s to realnostjo bomo morali živeti še nekaj časa," je ocenil, tektonske spremembe pa slikovito ponazoril, da so se zaradi tega za skupno mizo znašli Kitajci, Korejci in Japonci, kar se, mimogrede, ni zgodilo že pol stoletja.

Eno izmed razmerij, ki bi lahko na račun Trumpovega trgovinskega revanšizma doživelo rehabilitacijo, je tudi tisto med Evropsko unijo in Kitajsko, kjer se poskuša pozicionirati tudi Slovenija.

Evropski obrat h Kitajski?

Kot smo poročali, Peking pripravlja novo razvojno strategijo, s katero želi izvozno usmerjeni model nadomestiti s krepitvijo domače potrošnje. Tudi če bi se ji veliki obrat posrečil, kar zaradi številnih strukturnih izzivov, od nepremičninskega trga do demografskih težav, sicer ni zagotovljeno, se to ne bo zgodilo čez noč.

To pomeni, da se bodo njene presežne produkcijske zmogljivosti v vmesnem obdobju preusmerile na trg EU, kajti največji globalni trg se s Trumpovim merkantilizmom spreminja v neosvojljivo utrdbo. Delen odgovor na to, kakšna bo preureditev odnosa v praksi, bo ponudil vrh EU-Kitajska, ki bo prihodnji teden v Pekingu. A nepripravljenost Xija, da bi se srečal z Ursulo von der Leyen, krepi napovedi, da pogovori ne bodo potekali v spravljivem vzdušju.

Pa čeprav je sinologinja in predavateljica s Filozofske fakultete Maja Veselič v podkastu Intelekta dejala, da Kitajska EU šteje za pomembnega gospodarskega in strateškega partnerja ter da se bo EU morala sprijazniti z novim svetom, kjer bo pomemben, ne pa najpomembnejši akter, in bi zato morala razmisliti o spremembi svoje drže.

"Kitajska EU ponuja nekoga, s katerim se verjetno v marsičem ne bomo strinjali," je povedala predavateljica, a je predvidljiv partner v svojih stališčih in odločitvah (v nasprotju s Trumpom). "Zunanji minister Wang Yi je dejal, da se Evropa znova obrača v bolj pragmatično realno politiko do Kitajske," je izrisujočo pozicijo Pekinga povzela Veseličeva.

Slovenija s pomisleki

Možnost krepitve kitajsko-evropske trgovine je, kot smo poročali na primeru Slovenije, odvisna predvsem od dobrih odnosov na politični ravni. Poznavalka Kitajske in nekdanja dopisnica za časnik Delo Zorana Baković meni, da je zbliževanje EU in Kitajske v trenutnih razmerah malo verjetno.

"Dokler bodo EU vodili protikitajski jastrebi, kot sta Ursula von der Leyen in Kaja Kallas, bo ozek pogled na kitajske odnose vztrajal," pravi. "Žalostno je, da ima EU do Kitajske odklonilen odnos zaradi Rusije, saj nam bo z vidika gospodarstva in ob trgovinski vojni v prihodnje brez Kitajske težko."

Čeprav se Sloveniji v prihodnje obetajo večje kitajske naložbe prav na področju avtoindustrije, pa izjave domačega državnega vrha kažejo, da je odklonilno stališče Ljubljane usklajeno z Brusljem. "Carine ZDA so sicer negativne tako za EU kot Kitajsko, vendar niso dovoljšen faktor, da bi EU pozabila na druge izzive v gospodarskih odnosih s Kitajsko, ki imajo lahko zaradi odvisnosti evropskih in slovenskih dobavnih verig velike in daljnosežne negativne posledice za slovensko gospodarstvo," pojasnjujejo z Ministrstva za evropske in zunanje zadeve (MZEZ).

Minister za finance Klemen Boštjančič je na nedavni konferenci 'Finance v luči geopolitike' zavzel odklonilno stališče do Ljudske republike in poudaril vlogo ZDA. "Za Evropo bi bilo zelo narobe, če bi se zaradi Trumpove politike oddaljila od ZDA. Ne verjamem, da je Kitajska tista, na katero se moramo obrniti," je povedal in dodal: "Z ZDA imamo vrsto zgodovinskih vezi. Ne verjamem v strateško povezovanje s Kitajsko."

A član uprave NLB Andrej Lasič meni, da ima Slovenija pri obratu proti Aziji pomembno geoekonomsko prednost: "Dobave verige se preoblikujejo in Slovenija ima izjemno geostrateško lego, zaradi česar je lahko naravna izbira v procesu nearshoringa (op. vračanje proizvodnje v države, ki so geografsko blizu)."

Redke zemljine in presežne kapacitete

EU najbolj obremenjujejo omejitve izvoza redkih zemljin, katerih globalno dobavno verigo Kitajska obvladuje v 90 odstotkih. So glavna sestavina evropskega zelenega obrata, kar je tudi razlog za ranljivost EU v odnosu do azijske sile. A tej ni podrejena samo s tega vidika, ampak predvsem zaradi tehnologije in končnih produktov zelenega obrata. Najočitnejši izraz tega so kitajski električni avtomobili, za katere je Evropa ključni trg.

"Kitajska ima redke zemljine in lahko določa njihov izvoz, kar za ves svet pomeni veliko tveganje," pravi Blaž Štefe, ustanovitelj in direktor evropsko‑kitajskega avtomobilskega združenja ESAA. "Nimamo veliko možnosti. Treba se je strateško in pametno pogajati. Do neke mere je vseeno odpreti trg za njihova vozila ter si tako zagotoviti dostop do mineralov, ki jih potrebujemo za njihovo izdelavo," je realen. Upravljavec premoženja Matej Krajnik iz družbe Generali Investments monopol nad redkimi kovinami označi kot "as v rokavu Pekinga".

BYD in preostali kitajski tekmeci so lani podvojili tržne deleže v državah EU. Podatki analitske hiše Jato kažejo, da se je močan preboj zgodil letos aprila, ko je prodaja kitajskih e-vozil na trgih EU v primerjavi z drugimi povečala za 59 odstotkov, medtem ko je prodaja nekitajskih proizvajalcev zrasla za 26 odstotkov.

Prodaja kitajskih e-vozil je v EU omejena z lani uvedenimi carinami, ki za nekatere proizvajalce dosegajo tudi do 50-odstotno stopnjo. Razlog za uvedbo carin – glede tega potekajo intenzivni pogovori, ki naj bili po oceni direktorja največjega domačega uvoznika kitajskih znamk Planet-net Avto Marka Femca v sklepnih fazah in bodo verjetno umaknjene – so bile prav obtožbe Evropske komisije, da gre za plasiranje njihovih presežnih kapacitet na evropski trg.

"EU ima s Kitajsko izjemno neuravnotežene gospodarske odnose, v ospredju je prav težava presežnih zmogljivosti," so nam sporočili iz Mladike. "V zadnjih letih so se razplamteli trgovinski spori, predvsem glede uvoza kitajskih e-vozil in vprašanja dostopa do trga," dodajajo diplomatski analitiki.

Rogelja: Peking EU vidi kot razklano

Da se Kitajska pri izogibanju tem omejitvam naslanja na izvoz prek 'proksi držav', pa meni Krajnik. "Cilj kitajskih proizvajalcev je približati svoje dobavne verige končnim kupcem. Za evropske potrošnike je ta država Turčija, za ZDA pa predvsem Mehika in nekatere države Latinske Amerike," pravi.

Na poseben položaj Turčije opozarja tudi predstojnica Katedre za mednarodno ekonomijo in poslovanje na Ekonomski fakulteti Katja Zajc Kejžar. Dodaja, da ima ta z EU sklenjeno carinsko unijo za industrijske proizvode.

EU je zelo ranljiva tudi zaradi svoje neenotnosti, meni sinolog Igor Rogelja, vodja oddelka za evropske in mednarodne družbene in politične študije na Univerzitetnem kolidžu v Londonu. "Peking EU ne vidi več kot nujnega partnerja, temveč kot sekundarnega igralca, katerega notranje razkole in neodločnost lahko mirno izkoristi, da izvoz iz ZDA preusmeri v EU brez negativnih posledic," opozarja in dodaja, da je Kitajska v trgovinski vojni v odnosu do ZDA vse bolj samozavestna.

"Kitajska danes deluje bolj samozavestno kot v času prvega Trumpovega predsedovanja, saj ima v rokah boljše karte," ocenjuje poznavalec. Krajnik tako v kitajski proticarinski arzenal, s katerim bi Peking ekonomsko še bolj oslabil EU in ZDA, uvršča možnost vnovičnega razvrednotenja juana, s čimer bi zaobšel vzpostavljene carine zoper kitajsko blago.

 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar