Od Kitajske do Brazilije: kam in kako v 2025 prodirajo domača podjetja?

"Ko govorimo o diverzifikaciji, ne mislimo na preusmerjanje v druge industrijske sektorje, ampak na prehod k novemu poslovnemu modelu, ki temelji na povezanem nastopu podjetij na tujih trgih, ki so v vzponu," je na nedavni Inovacijski konferenci misije GREMO o preoblikovanju domače avtomobilske industrije povedala direktorica SRIP (Strateško razvojno inovacijsko partnerstvo na področju mobilnosti) ACS+ Avtomobilskega grozda Tanja Mohorič.

Premier Robert Golob je prav avtomobilsko industrijo postavil za vzorčno z vidika produktne in tržne diverzifikacije. Pri tem stavi na poenoten nastop s pomočjo države.

To ni presenetljivo, saj se na eni strani kitajski avtomobilisti pripravljajo na postavljanje proizvodnih zmogljivosti na ozemlju EU, kjer je v igri tudi Slovenija, na drugi pa naši dobavitelji vstopajo v tamkajšnje dobavne verige. Oba cilja sta pravzaprav misija nemogoče brez diplomatske podpore države, pravijo sogovorniki iz gospodarstva in diplomatskih vrst.

Novi prijemi

Jedro novega modela avtoindustrije temelji na sodelovanju med grozdom ACS ter avtomobilskim združenjem ESAA (Euro-Sino Automotive Association), ki ga vodi Blaž Štefe, ob podpori države. "Njihovi proizvajalci rastejo hitreje in učinkoviteje, ker jim pomaga država," je povedal o kitajskem modelu državne podpore, ki ga želi v marsičem posnemati tudi Slovenija.

Domača industrija v veliki meri stavi na vključevanje v dobavne verige prebojnih kitajskih avtomobilskih proizvajalcev in pri tem ima odločilno vlogo država oziroma gospodarska diplomacija. "Poznati moramo svoje tekmece, potencialne partnerje in skupaj z njimi vstopati v dobavne verige ali pa to početi sami s svojim strateškim načrtom in ob podpori gospodarske diplomacije," je o vlogi države pri sklepanju poslov s kitajskimi partnerji povedal Štefe.

"Prihodki BYD so na ravni BDP Slovenije, zato morajo država in podjetja nastopati skupaj na tem obsežnem trgu," slikovito povzame razloge za pomoč gospodarske diplomacije.

 

Poroka politike in posla

"Pomembno je, da se poslovnih in gospodarskih dogodkov udeležujejo tudi politiki, in Slovenija je pri tem dejavna, saj gresta na Kitajskem posel in politika z roko v roki," je poudaril Žiga Vavpotič, predsednik slovensko-kitajskega poslovnega sveta pri Gospodarski zbornici Slovenije, in dodal: "Opažam, da tja v zadnjem času pošiljamo najboljše diplomate, kar kaže, da se Slovenija usmerja na kitajski trg," je ocenil strategijo Mladike.

A gospodarska diplomacija ne zajema samo navezovanja stikov naše vlade z vladami drugih držav, kar je v državah, kot sta Kitajska in Indija, prvi pogoj za sklepanje večjih poslov. Gre tudi za povezano in koherentno strategijo na ravni EU. Slovenija je takšno držo denimo pokazala ob glasovanju o carinah na kitajske e-avtomobile.

Na pomen gospodarske diplomacije za pridobitev posla opozarja tudi Marko Femc, direktor podjetja Plan-net Avto: "Vladi, ki je z nami navezala stik glede glasovanja, sem predlagal, da uberemo pot, ki so jo Kitajci pred 20 leti. Če želite na Kitajsko, so pogoj skupna podjetja in skupen razvoj, je bilo njihovo takratno izhodišče in tako bi bilo najbolje tudi obratno," je povedal in dodal, da je bilo glasovanje proti carinam razlog za okrepljeno zanimanje Kitajcev za gradnjo tovarne pri nas.

Pravi, da se Kitajci poleg Slovenije zanimajo tudi za vstop na Slovaško, Madžarsko in Srbijo, zato bo odločilna vloga diplomacije.

Falatov: Vznik novega trgovinskega sistema

V času globalne negotovosti in potrebe po večji tržni diverzifikaciji postaja vloga države nepogrešljiva. Zakaj? "Vzpostavlja se nov trgovinski sistem," o posledicah ekonomske politike ameriškega predsednika Donalda Trumpa pravi Aleš Falatov, direktor marketinga in razvoja poslovanja v Skupini SIJ.

Trump je pred dnevi napovedal 30-odsotno zvišanje carin na uvoz EU, Bloomberg pa je kmalu zatem poročal, da se je Bruselj na ameriški pritisk odzval prav s preusmeritvijo na azijsko-pacifiške trge. "Za skupno mizo so se znašli Kitajci, Korejci in Japonci, kar se, mimogrede, ni zgodilo že pol stoletja, in se začeli pogovarjati, ali se ne bi morda trgovinsko tesneje povezali," je o posledicah carinske vojne dejal Falatov. "Posel bo vedno našel pot," dodaja.

Podjetnik Anzej Lemut, ki je kot prvi Slovenec odprl podjetje na Kitajskem, poudarja pomen dobrih stikov z lokalnimi vladami. Podobno za indijski trg pravi Matej Koglot iz tolminskega proizvajalca peskalnih strojev Gostol: "Pomembno je, da poiščeš prave lokalne stike in ljudi, s katerimi boš sodeloval," pravi o preboju na indijski trg, kjer lahko s svojo diplomatsko mrežo pomaga država.

Indijo tudi na Ministrstvu za evropske in zunanje zadeve (MZEZ) opredeljujejo kot strateško pomembno tržno partnerico. Dodajajo, da je ministrstvo gospodarsko diplomacijo med prioritete uvrstilo leta 2023. Temu je sledila okrepitev diplomatske mreže v Afriki in Aziji, ki se kaže v naraščanju števila ekonomskih svetovalcev.

V Indiji je s svojim obratom prisotna tudi Krka, ki pa se pri preboju na tuje trge zanaša na lastno marketinško mrežo ter številne poslovne partnerje, ki poznajo delovanje farmacevtske panoge v svojih državah. Kljub temu, pravijo, je pomoč državnih institucij marsikdaj dobrodošla.

Ključna pomoč orožarjem

Poleg v Indijo in na Kitajsko se gospodarska diplomacija po navedbah MZEZ letos usmerja na trge srednje Azije ter Brazilijo.

"Indija je eden najhitreje rastočih trgov s povpraševanjem po visokotehnoloških in infrastrukturnih rešitvah, kar ponuja številne priložnosti za plasma slovenskih inovativnih tehnologij v regiji, medtem ko Brazilija kot največje gospodarstvo Latinske Amerike ponuja pomembne priložnosti za dolgoročno gospodarsko sodelovanje," poudarjajo in do konca leta napovedujejo gospodarsko-poslovne delegacije na omenjena trga.

Trg južnoameriške velikanke, ki podobno kot Indija in Ljudska republika pripada globalnemu jugu, je pomemben tudi za največjega domačega proizvajalca orožja. Pri prodoru Arexa na brazilski trg, kjer ima tovarno pištol, je bila odločilna pomoč države, pravi direktor Tim Castagne.

"Ko smo se širili v Brazilijo, nas je obiskal obrambni minister in se seznanil z našimi načrti tam," pravi in dodaja, da gre za pomembno povratno informacijo iz prve roke. "Brez pomoči države nam preboj na brazilski trg ne bi uspel ali pa bi bil občutno težji," je pripomnil.

"Slovenija misli resno"

Kot prioritetne trge pri MZEZ navajajo tudi nekatere druge države. "Pomemben mejnik je odprtje slovenskega veleposlaništva v Alžiriji ter na Filipinih," poudarjajo. S tem je država institucionalno okrepila bilateralno sodelovanje in zagotovila sistemsko podporo slovenskim podjetjem na severnoafriškem in azijskem trgu, menijo.

Cilj je jasen: "Povečati konkurenčnost slovenskega gospodarstva na globalni ravni in ustvariti nove priložnosti za trajnostno rast in razvoj."

"Namen gospodarskih delegacij na ministrski ravni je recipročnost, se pravi pokazati, da Slovenija misli resno z navezovanjem partnerskih stikov z drugimi državami," je pred kratkim pojasnil generalni direktor Direktorata za industrijo, podjetništvo in internacionalizacijo na pristojnem gospodarskem ministrstvu Jernej Salecl.

Kako to poteka v praksi, pojasnjuje na primeru avtomobilske industrije: "Dobavitelji so izrazili željo po sodelovanju s kitajskimi partnerji, in to je bilo za nas izhodišče za bolj 'agresivno akcijo'," je pojasnil. "Predvsem v državah Daljnega vzhoda je prisotnost politične diplomacije bistvenega in večjega pomena, kot smo vajeni na zahodu," je povedal za naš medij.

Mancevič: Vloga gospodarske diplomacije vse večja

Gospodarstveniki imajo o delovanju gospodarske diplomacije večinoma pozitivno mnenje, si pa želijo v prihodnje še več proaktivnosti. Temu pritrjuje tudi stroka. Nekdanji diplomat in partner pri NC3 Denis Mancevič pravi, da bo vloga gospodarske diplomacije z vidika izvozne usmerjenosti in odprtosti slovenskega gospodarstva, ki mora hitreje diverzificirati strukturo izvoza in iskati nove tržne niše, naraščala.

"Slovenska gospodarska diplomacija bi morala biti zaradi vse bolj fragmentiranega globalnega reda še bolje opremljena in kadrovsko ter finančno popolnjena," je ocenil. Nove priložnosti za dogovore in nove oblike sodelovanja bo nemogoče zasledovati, če ne bomo imeli primernih orodij, pravi. "In gospodarska diplomacija je eno izmed teh," sklene.