Zgodbe tedna: Slovenske banke, primerjava posojil in drage slovenske nepremičnine

Za slovenske banke je bilo tudi leto 2024 odlično. Dobri časi za banke so se začeli poleti 2022. Takrat je Evropska centralna banka (ECB) v želji po ukrotitvi inflacije prvič zvišala ključne obrestne mere. Takrat so začeli rasti tudi obrestni prihodki bank. V prvi polovici leta 2020 so jih slovenske banke ustvarile za 324 milijonov evrov. V 2023 so zrasli na 661 in v 2024 na 796 milijonov evrov. Na celoletni ravni se je učinek višjih obrestnih mer sprva pokazal leta 2023. Obrestni prihodki so poskočili z 884 milijonov na 1,834 milijarde evrov.

V 2024 so kljub začetku nižanja ključnih obrestnih mer zrasli za 15,8 odstotka in dosegli 2,124 milijarde evrov. S tem so tudi presegli obrestne prihodke iz leta 2009. Najvišje obrestne prihodke so slovenske banke ustvarile oktobra in decembra 2023, ko so znašali 140 milijonov evrov. ECB je z rezi začela junija. Obrestni prihodki so se na mesečni ravni malo znižali, vendar so ostali v razponu med 125 in 129 milijoni evrov.

Rast obrestnih prihodkov se je vidno upočasnila – na 15,8 odstotka.

Primerjava posojil: Med najcenejšim in najdražjim skoraj 19 tisočakov

Prejšnji teden smo analizirali obrestne mere potrošniških posojil in ugotovili, da so se v zadnjih dveh mesecih celo zvišale. Zdaj pa smo preverili, kaj se je v tem času dogajalo na trgu stanovanjskih posojil. Kot to naredimo večkrat na leto, smo tudi tokrat želeli skleniti hipotetično stanovanjsko posojilo za 100 tisoč evrov z odplačilno dobo 20 let. Kaj so pokazali kalkulatorji slovenskih bank? Kakšne obrestne mere ponujajo, za koliko bi preplačali posojilo ter kako se obrestne mere primerjajo s tistimi, ki so nam jih ponujale decembra?

Fiksna obrestna mera tudi pod tremi odstotki.

Podcenjene evropske banke pred novim valom prevzemov

Makroekonomsko okolje je v zadnjih dveh letih naklonjeno bankam. Z visokimi ključnimi obrestnimi merami so ustvarjale velike obrestne prihodke. Analitiki so zato pričakovali rast prihodkov v zadnjem trimesečju leta 2024. Te poganjajo še vedno veliki obrestni prihodki ter veliki prihodki iz investicijskega bančništva, je pisal Reuters. Sezona poročanja rezultatov bank se zaključuje.

Analitiki so višali svoje napovedi za četrto četrtletje zaradi pričakovanja, da se neto obrestni dohodki – razlika med tem, kar banke zaslužijo s posojili, in plačilom za depozite – zmanjšujejo počasneje, kot je bilo napovedano. Zaradi upadajočih obrestnih mer Evropske centralne banke (ECB) analitiki vseeno niso prepričani, da bodo banke tudi v letu 2025 dosegle načrte.

Evropske banke so podcenjene.

Občina Brezovica

 

Dražbe v marcu: Stanovanja v Ljubljani, Zidarjeva vila in apartmaji na Hrvaškem

Pregledali smo stečajne in izvršilne postopke, kaj prodajajo občine ter ministrstva, in pripravili pregled najzanimivejših dražb v marcu. Na voljo bodo hiše, stanovanja, apartmaji, stavbno zemljišče, vila na obali in gostilna v središču Ljubljane. Najugodneje bo naprodaj apartma v okolici Bohinjske Bistrice s ceno 89.700 evrov, ki ga prodaja Mestna občina Ljubljana. Na drugi strani bo za najdražjo nepremičnino treba seči precej globlje v žep. Za nedokončano vilo v Fiesi, ki je naprodaj v stečaju pokojnega Ivana Zidarja, pričakujejo vsaj 1,84 milijona evrov.

Seznam marčevskih dražb.

Kdo je kriv, da so v Sloveniji nepremičnine tako drage?

V zadnjih letih so se nepremičnine po državi močno podražile. Najpogosteje se pri tem omenja, da ponudbe preprosto ni dovolj glede na povpraševanje. Naš sogovornik, ki prihaja iz ene največjih nepremičninskih agencij pri nas, je prepričan, da k vsemu temu doda tudi država z birokracijo, ki za nerazumno dolga obdobja ustavlja projekte. Eden od projektov novogradenj tako stoji že 18 mesecev, zaradi česar bo 60 kvadratnih metrov veliko novo stanovanje po mnenju sogovornika kupca stalo kar 60 tisoč evrov več.

Nepremičninar Predrag Todić je prepričan, da k dragim nepremičninam prispeva tudi birokracija.

Nepremičnine v Mariboru: 'Ljubljana je za večino kupcev postala predraga'

Čeprav se največ denarja obrne na ljubljanskem nepremičninskem trgu, je živahno tudi dogajanje v drugem največjem mestu v državi - Mariboru.

Kakšna je ponudba novogradenj? Kakšne so cene? Kdo so kupci? Kaj bo prinesel napovedani nepremičninski davek? Govorili smo z Vasjo Crnjakovičem, vodjo mariborske enote nepremičninske agencije RE/MAX.

Cene novih stanovanj v Mariboru gredo do okoli 3.300 evrov na kvadratni meter brez davka.

Bitcoin izgublja podporo; kakšni so razlogi za upad cene?

Cena bitcoina je ta teden upadla pod 90 tisoč dolarjev, torej na raven iz sredine novembra, ko je trg navdušila zmaga Donalda Trumpa na predsedniških volitvah. Na vrhuncu optimizma po Trumpovi zmagi januarja letos je dosegla 109 tisoč dolarjev, nato pa upadla pod psihološko mejo 100 tisoč dolarjev.

Februarja se je cena gibala v ozkem območju okoli 95 tisoč dolarjev, včeraj pa je v sklopu širše razprodaje na kapitalskih trgih bitcoin v 24 urah izgubil osem odstotkov vrednosti in upadel pod 90 tisoč dolarjev. V času pisanja članka je cena znašala 88.700 dolarjev.

Kaj stoji za padcem cene?

Aleš Kovačič

 

A6 in Q6 e-tron: Audijeva otvoritvena salva v modelski ofenzivi

Za premijskim Audijem je s stališča prodaje izjemno leto in takšno bo – tako vodstvo znamke – tudi letošnje. Znamka, ki je znotraj koncerna Volkswagen odgovorna za snovanje imenitnih avtomobilov z najnaprednejšo tehnologijo, ki jo premorejo pri VW, je lani prepričala 1.900 domačih kupcev. Tako si je proizvajalec s štirimi krogi odrezal skoraj štiri odstotke domačega trga, kar je rekord, ki ga bodo po besedah direktorja znamke Francija Bolte poskušali ponoviti tudi letos.

"Za to leto pripravljamo pravo modelsko ofenzivo, saj poleg novega A6 e-tron in Q6 e-tron dobimo še tri nove modele z motorjem z notranjim zgorevanjem ter priključne in blage hibride," je na domači predstavitvi modelov A6 (tudi v karavanski različici oziroma avant) in Q6 (SUV in sportback) za Bloomberg Adria povedal prvi mož znamke pri zastopniku za vozila koncerna VW Porsche Slovenija. "Cilj je podvojiti prodajo pri električnih modelih," je rdečo nit novosti povzel Bolta.

Polnilni čas: Le dobrih 20 minut do 80 odstotkov moči, doseg med 500 in 600 kilometri.

Če se Trumpova Amerika "vrne", kdo bodo poraženci?

20. januar 2025 se bo v zgodovino zapisal kot začetek ponastavljanja svetovnega reda in ustroja globalnega gospodarstva. Takšna je pač teža 30,3 bilijona dolarjev vrednega najsilnejšega gospodarstva sveta. In posledično človeka, ki ga bo v naslednjih štirih letih posredno in neposredno upravljal. Pri tem je skoraj nepojmljivo, kako "zunajserijski", skorajda božji vpliv na svet ima lahko en človek. 

Trumpov prihod – ali, bolje rečeno, juriš – na oblast je bil pompozen.

Nemčija: Volilna zmaga je šele začetek Merzevih težav

Razplet nedeljskih predčasnih parlamentarnih volitev v Nemčiji sicer daje upanje za krepitev nemškega gospodarstva, toda krščanska unija CDU/CSU navkljub pozivom vodje Friedricha Merza, naj mu volivci namenijo čim več glasov, nima zadostne večine, da bi hitro in enostavno začela z izvajanjem reform. Nemška vlada naj bi bila po napovedih še neuradnega zmagovalca volitev Merza oblikovana do velikonočnih praznikov, kar pa je v trenutnih turbulentnih razmerah, ki poleg reševanja gospodarske uganke vključujejo tudi negotove varnostne razmere v Evropski uniji, cela večnost.

"Dolg proces sestave nove vlade namreč pomeni, da je nova nemška vlada še bolj, kot je bila do volitev Scholzeva, operativno omejena", ocenjuje politolog s Fakultete za družbene vede v Ljubljani Jure Požgan. Strokovnjak meni, da je velik problem kanclerskega kandidata CDU/CSU ta, da "mu ostale stranke očitajo pomanjkanje karizme in avtoritete".

Zakaj EU in Ukrajina potrebujeta Nemčijo?

Ukrajina: Trumpov mir kot uvod v Putinovo vseevropsko vojno?

Po treh letih najbolj krvave in brutalne vojne na ozemlju Evrope v zadnjih desetletjih je marsikaj nepojmljivega postalo vsakdanje. Žrtve, ki se štejejo v desettisočih, gospodarska škoda, ki se šteje v desetinah milijardah evrov, in ne nazadnje ukrajinska ozemeljska celovitost in suverenost, s katerima barantata ameriški in ruski predsednik, daleč stran od ukrajinskih in evropskih oči.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je odločno poudaril, da nikoli ne bo privolil v dvostranski mirovni sporazum med ZDA in Rusijo, ki ne vključuje Ukrajine. Kljubovalnim besedam navkljub pa mirovnim pogajanjem diktira hladnovojna realna politika velesil. Donald Trump je konec minulega tedna glede ukrajinske in evropske kritike o dvostranskih pogajanjih z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom odrezavo dejal, da bi morali vojno končati pred tremi leti oziroma je sploh ne začeti.

Kaj prinaša tretja obletnica spopadov v Ukrajini?

Bloomberg

 

Ruski delniški trg po treh letih vojne 'prej minsko polje kot dobra naložba'

Najbolj krvavi evropski konflikt po koncu druge svetovne je imel izjemno uničujoče gospodarske posledice za obe vojskujoči se strani, pri čemer ni bilo prizaneseno niti delniškim trgom.

Z več kot 20 tisoč različnimi sankcijami, Ruska federacija ostaja najbolj sankcionirana država na svetu. Več kot 80 odstotkov sedanjih sankcij je bilo uvedenih zaradi invazije na Ukrajino in med drugim vključujejo trgovinske embarge, ustavitev naložb, zamrznitev in zaplembo mednarodnih rezerv Kremlja, prepoved nakupa ruskih državnih obveznic in izključitev ruskih bank iz sistema SWIFT.

Zanimalo nas je stanje ruskega delniškega trga. Kako nanj vplivajo mirovna pogajanja in zahodne sankcije in ali je ruski delniški trg dostopen zahodnim investitorjem?

Bomo ob visokih cenah plina v Evropi znova kupovali Putinov plin?

Začetek tega leta je bil za plin nadvse volatilen, saj je njegova cena najprej močno zanihala navzgor, v zadnjih dneh pa je pritisk nekoliko popustil. V oči zbode zlasti primerjava z lanskim zimskim obdobjem, ki kaže, da so se terminske pogodbe za utekočinjeni zemeljski plin (UZP) na evropskem trgu okrepile za kar 80 odstotkov, pravi analitik Bloomberg Adria Mihael Blažeković. 

Z analitiki smo pregledali razloge, ki plinske trge držijo v neravnovesju, in kaj letos s stališča preskrbe s plinom čaka EU.