Dan D: v Sloveniji konec dobičkonosnega oddajanja prek Airbnbja in Bookinga?

Poslanci državnega zbora jutri, torej v petek, na tretjem (zadnjem) glasovanju odločajo o sprejetju zakona o gostinstvu, ki ga je pripravilo ministrstvo, pristojno za gospodarstvo – vodi ga Matjaž Han. Bistvene spremembe se nanašajo na področje kratkotrajnega oddajanja nepremičnin (opozarjajo na nesorazmerno povečanje oddajanja stanovanj v kratkotrajni namen) prek platform, kot so Airbnb, Booking, Vrbo in podobne, s čimer želi vlada izboljšati dostopnost stanovanj.

Kako zakon tik pred zdajci komentirajo pri Združenju sobodajalcev in Zavodu Gostoljubnost slovenskih domov?

"Če bo zakon (o gostinstvu, op. a.) sprejet, bo prišlo do odliva. Ne samo da se bo turizem prelil v sosednja mesta, ampak v sosednje države, kar pomeni manj prispevkov za državni proračun, manj pobranih turističnih taks in tako naprej," nam je v sredo dejala Katja Rezman, predsednica Združenja sobodajalcev, ki ima po podatkih s spletne strani več kot 500 članov.

Z njo smo se pogovarjali, saj bo v državnem zboru v petek potekala tretja razprava o zakonu o gostinstvu, ki prinaša pomembne spremembe na področju kratkoročnega oddajanja. Največja je zagotovo časovno omejevanje oddajanja stanovanja v kratkoročni najem.

V zadnji različici zakona je zapisano: "Opravljanje oddajanja stanovanja v kratkotrajni najem se časovno omeji v občinah, v katerih obstaja visoko tveganje negativnih vplivov zaradi sočasno visoke nedostopnosti stanovanj in velikega obsega oddajanja stanovanja v kratkotrajni najem." Občine bo določila država na podlagi meril, kot sta nedostopnost stanovanj (cena) in velik obseg oddajanja stanovanj v kratkotrajni najem v občini. 

Določene bodo občine z visokim tveganjem negativnih vplivov kratkotrajnega najema (do 30. aprila, seznam bo veljal za naslednji dve koledarski leti), v njih pa se bo oddajanje stanovanja v kratkotrajni najem v posameznem stanovanju lahko opravljalo največ 60 dni v koledarskem letu. Občinam je sicer dana pravica, da s splošnim aktom ta pogoj zaostrijo na 30 dni ali podaljšajo na največ 270 dni. Po aktualnem predlogu zakona bo to občina morala določiti do 31. oktobra, uporabljalo pa se bo od začetka naslednjega leta.

Obvezno bo tudi označevanje nastanitvenih obratov, tudi na vratih obrata – z nalepko.

"Da bodo s tem reševali stanovanjsko problematiko, je čisti absurd"

Uroš Buda iz Zavoda Gostoljubnost slovenskih domov (GSD) v predlogu popravljenega zakona o gostinstvu vidi več težav. Po njegovem mnenju bi vlada z določitvijo občin z nedostopnimi stanovanji kršila temeljna načela demokracije, saj bodo občine z nedostopnimi stanovanji določene brez glasovanja v državnem zboru in po neznanih merilih: "V demokratični državi z vladavino prava bi morali take odločitve sprejemati z zakonom, ne z uredbo, in to pravi tudi Ustava Republike Slovenije, ker zakon sprejme parlament, uredbe pa ne."

Zakon ne določa prehodnega obdobja, občine pa tudi ne morejo povečati števila dni oddajanja na 365 dni: "Torej če v občini hoteli niso odprti pozimi (Piran, na primer), se mora vsa druga dejavnost (gostilne, trgovine) tudi zapreti, ker ne bo nobenega prenočišča, torej iz turistične dejavnosti za občane ne bo nobenega zaslužka."

 

 

Rezmanova dodaja: "V zakonu je kup zadev, s katerimi se ne strinjamo, od tega, da je zakon nastal v odsotnosti analiz, da ni predvidenih finančnih učinkov ... Da naj bi s tem reševali stanovanjsko problematiko, pa je tudi čisti absurd." In še: "Zdi se nam nesmiselno, da se turistične občine rešujejo turizma. S takšnimi merili bodo udarili po občinah, ki živijo od turizma. Nam je to popolnoma nesprejemljivo."

Pred približno tremi meseci je Združenje sobodajalcev izvedlo sobodajalski barometer (anketo), ki je pokazal, da od okoli tisoč sobodajalcev 76 odstotkov kratkoročnega najema ne bi spremenilo v dolgoročnega. Zbrali so tudi argumente sobodajalcev za takšno izbiro: ker stanovanjski zakon ni urejen, ker niso varovani in tako dalje.

Sogovornica je prepričana, da bi takšna stanovanja, če bi že prišla na trg, kupili tisti, ki si jih ta trenutek lahko privoščijo, iz njih pa bi nastali vikendi. Verjame tudi, da bi zakon v takšni obliki, kot je, prispeval k sivi ekonomiji in nakupom stanovanj za investicijo: "Tega se bojimo in to je težava tega zakona."

O prihodkih sobodajalcev smo pisali na povezavi.

Slovenija ni le Ljubljana

Med župani, ki so javno komentirali zakon o gostinstvu, je ljubljanski župan Zoran Janković. Pred časom je izjavil, da bi kratkoročno oddajanje v Mestni občini Ljubljana (MOL) omejil na dva meseca, na julij in avgust, komentiral pa je še: "Edini način do nižjih cen stanovanja, govorim o tržnih stanovanjih, je, da se jih čim več zgradi. Večja ponudba v Ljubljani bo pomenila tudi nižjo ceno."

 

 

Rezmanova odgovarja: "Pogovarjamo se o zakonu o gostinstvu, in ne o zakonu o Ljubljani. Udaril bo vse občine." Dodaja, da se bo odločalo z občinskimi odloki – teh pa ne določa župan, je jasna.

Kako je določeno število dni?

Ob tem je opozorila na nejasna merila pri določanju omejitve števila dni za oddajanje: "Vprašajte ministra, zakaj ravno 270 dni. Najprej smo se pogovarjali o 150, zdaj smo na 270 dni, vmes je bilo 360. Kot da se pogajamo na bolšjem sejmu – koliko kdo da."

Sogovornica poudarja, da mora sobodajalec plačevati prispevke, in to celo leto, če želi, da ga prek platform Booking in Airbnb najdejo: "Treba je poznati tokove, kako tujci rezervirajo – Nemci na primer že januarja, Italijani malce pozneje. Turizem je dejavnost, ki zahteva predvidljivost. In takšno omejevanje, da bo občina dva meseca pred koncem leta sobodajalcu povedala, kako bo lahko delal naslednje leto, je absurd."

Buda meni, da bi namesto takšnega zakona o gostinstvu, ki omejuje področje kratkoročnih najemov, morali uvesti le uredbo Evropske unije, ki govori o zbiranju in souporabi podatkov v zvezi s storitvami kratkoročnega najema nastanitve.

Bo zakon v petek sprejet? "Vemo, kako deluje ta vlada. Bili smo na vseh odborih, vseh posvetih in tako naprej, sedeli smo za isto mizo. Zakon bo glede na število predstavnikov koalicije in dogajanje gotovo izglasovan, pri tem se ne slepimo." Nadaljuje: "Zadeva se tukaj na tem mestu ne bo ustavila. Naslednji legitimen korak je državni svet, za naprej pa bomo še videli, kako bomo delovali."

 

 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar