Geoekonomija: Golob sankcionira Izrael, radodarnemu Xiju bi pogledal skozi prste?

Danes v Bruslju poteka srečanje zunanjih ministrov Evropske unije (EU), na dnevnem redu pa bo razdvajajoča tema: uvedba sankcij proti Izraelu, ki predvideva možnost prekinitve pridružitvenega sporazuma med EU in Izraelom zaradi izraelskih kršitev določb. Sporazum je pravna podlaga za trgovinske odnose med entitetama in velja od junija 2000.

Visoka politična predstavnica EU za zunanje zadeve Kaja Kallas je na junijskem vrhu EU dejala, da Izrael v Gazi krši 2. člen, ki govori o spoštovanju človekovih pravic. Nad Izraelom visi še tožba Južne Afrike zaradi suma izvajanja genocida nad Palestinci, k pridružitvi kateri vlado poziva civilna družba in nevladne organizacije.

"Vzvod Evropske unije je velik, saj je Unija največja trgovinska partnerica Izraela, medtem ko Izrael prispeva le majhen delež evropske trgovine," je za Bloomberg Adria o ekonomskih razmerjih moči povedal predstojnik katedre za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede Matjaž Nahtigal. A uvedba ekonomskih sankcij je samo del zgodbe o preoblikovanju odnosov med EU in Izraelom. Sankcije proti judovski državi, ki je glavna zaveznica ZDA, bodo imele nepredvidljive posledice, menijo sogovorniki.

Kakšni so možni ukrepi in odgovori Izraela? Ali Slovenija piše lastno podpoglavje globalne trgovinske vojne? Kako bo svojega zaveznika zaščitil Donald Trump in zakaj vlada obsoja kratenje človekovih pravic v Gazi, medtem ko ob podobnem početju Kitajske molči?

Različni scenariji – in posledice

Slovenija se zavzema za ostrejšo držo EU in v primeru neukrepanja sedemindvajseterice napoveduje ali sankcije v okviru skupine enako mislečih evropskih držav ali samostojno ukrepanje.  

"Računam, da se bo mogoče zgodil premik in bi se na trgovinskem delu sprožil kakšen ukrep na ravni EU, kar bi bilo tudi najučinkoviteje," je za RTV Slovenija dejal premier Robert Golob. "Naša vlada (je) v dogovoru z drugimi podobno mislečimi pripravila nabor ukrepov, ki bi jih sprožili v prihodnjem tednu," je premier začrtal slovenski odziv na izraelske kršitve, če ne bo vseevropske sloge.    

Za kakšne ukrepe gre, jasnega odgovora ni, pravi Nahtigal. Poleg suspenza sporazuma, kar je po njegovem malo verjetno, saj zahteva dvotretjinsko večino držav članic, lahko EU s kvalificirano večino zamrzne najpomembnejši del sporazuma, to je dogovor o prednostnih carinskih dajatvah. Za to že obstaja precedens, pravi, kajti takšno odločitev je Unija v preteklosti za nekatere države že sprejela na podlagi enake klavzule. 

Tretji ukrep, h kateremu se očitno nagiba tudi Slovenija, je po oceni strokovnjaka za mednarodno sodelovanje manjše skupine držav na podlagi 20. člena pogodbe o EU.

K temu ukrepu se je nagibal Josep Borell, predhodnik Kallasove na funkciji visokega predstavnika, saj omogoča delovanje najmanj devetih držav, da uporabijo instrumente skupne zunanje politike, če ne gre za izključne pristojnosti EU, pravi Nahtigal. A opozarja: "Ta možnost v praksi še ni bila preizkušena, zato je težko govoriti o posledicah."

Vlada molči

Kakšne enostranske ukrepe pripravlja Slovenija, nam z ministrstva za evropske in zunanje zadeve (MZEZ) in iz kabineta predsednika vlade tudi po izteku roka in večkratnih prošnjah niso pojasnili.

Golob je v omenjenem intervjuju dejal, da bo vlada o enostranskih ukrepih po vsej verjetnosti razpravljala po današnjem srečanju v Bruslju. To bo predvidoma na seji vlade konec tedna.

Na vlado smo naslovili vprašanje, kako konkretno – s kakšnimi ukrepi ali sporazumi – bo ublažila ali izravnala izpad trgovine z Izraelom. Z MZEZ konkretnih pojasnil nismo prejeli, sporočili so le, da so prizadevanja v času zaostrenih geopolitičnih razmer usmerjena v širitev prisotnosti slovenskega gospodarstva na manj raziskane, a dinamične trge, med katerimi so države srednje in jugovzhodne Azije ter Severne Afrike. Torej tudi Kitajska. 

Dodajajo, da je država zavezana zunanji politiki brez dvojnih meril ter spoštovanju mednarodnih obveznosti kot edini poti do trajnega miru.

 

O dvojnih merilih

Na dodatno vprašanje, ali načelna drža vključuje tudi sankcije proti Kitajski, ki po ugotovitvah Združenih narodov krati človekove pravice in zatira muslimansko manjšino Ujgurov, nismo prejeli odgovora. Pri tem spomnimo, da je Slovenija oktobra 2023 skupaj z več kot 50 državami v skupni izjavi v Generalni skupščini obsodila izvajanje zločinov proti človečnosti, ki jih izvaja kitajska vlada.

A dvostranska trgovina z Ljudsko republiko je v nasprotju s trgovino z Izraelom precejšnja, naraščajoča in obetavna. Kitajska je 5. zunanjetrgovinska partnerica naše države, Izrael 38. Azijska sila utegne rešiti domačo avtoindustrijo, vlaga v farmacijo, IKT-tehnologije, proizvodnjo elektroopreme, zanimajo jo naložbe v tehnologije 5G, infrastrukturo, Luko Koper.

Vodja Centra za tajvanske študije na ljubljanski filozofski fakulteti Saša Istenič Kotar opozarja na dvojna merila Kitajske. "Ta Palestincem priznava pravico do samoodločbe, medtem ko upravičuje represijo nad Ujguri, češ da gre za najhujše teroriste," je ob tajvanskih volitvah povedala za Bloomberg Adria. Represija v Xinjiangu je za Peking 'notranji problem', v katerega naj se tujci ne vmešavajo, je pojasnila dvojna merila. Slovenska vlada se tega navodila, kot kaže njen molk, drži. 

Glede ukrepanja proti Izraelu politolog s katedre za mednarodne odnose Faris Kočan opozarja na razkorak med retoriko in dejanji slovenske politike. Ta razkorak je težava celotne EU, kot vidimo na primeru Gaze. "Gre za idejo konsistentne zunanjepolitične drže. Selektivna etika in morala v zunanji politiki rušita kredibilnost EU kot normativnega akterja, če o njeni takšni vlogi sploh še lahko govorimo."

Zato se lahko na tem mestu vprašamo, ali gre ta razkorak izvira iz strahu pred možnimi negativnimi posledicami za Slovenijo, če stori kaj več od tega. In pod kakšnimi pogoji bi bila pripravljena ukrepati," se o posledicah enostranskih sankcij sprašuje strokovnjak.  

Politolog opozarja, da vladi ostra drža do Izraela morda koristi tudi z vidika kandidature Slovenije na najvišjih funkcijah v mednarodnih organizacijah, sploh v luči repozicioniranja v svetovni politiki, kjer legitimnost črpa predvsem od držav globalnega juga. To je posledica tega, pravi, da je hegemonija v slovenskem političnem prostoru levoliberalna.

Kočan: Vprašanje interesa ameriških podjetij

Slovenija ima v regiji Adria izmed vseh držav največjo blagovno menjavo z Izraelom. Lani je znašala okoli 136 milijonov evrov, natančneje 76 milijonov evrov izvoza in okoli 60 milijonov evrov uvoza. To je 0,1 odstotka celotne trgovinske menjave Slovenije.

Raziskovalec Kočan meni, da je menjava sicer skromna, ni pa nepomembna. "Gre za vidik ameriških podjetij in partnerjev, ki se zanimajo za visokotehnološka podjetja ter za podjetja s področja farmacije," pojasnjuje.

Spruk: Ne manj, več sodelovanja z Izraelom

"Trgovinsko, investicijsko in AI-povezovanje z drugimi državami, predvsem z Izraelom, bo ključno za izničevanje negativnih učinkov Trumpovih ekonomskih ukrepov in trgovinske vojne," meni ekonomist in profesor z ekonomske fakultete Rok Spruk, ki vprašanje sankcij proti Izraelu postavlja v širši kontekst trgovinske vojne ameriškega predsednika Trumpa.

"Države, ki jih Trumpova carinska politika najbolj prizadeva, to so EU, Kitajska, podsaharska Afrika, Latinska Amerika in Bližnji vzhod, bi se morale poenotiti z multilateralno trgovinsko liberalizacijo," opozarja. Če bi EU sklenila hitre in vseobsegajoče sporazume z njimi, meni, bi lahko izravnali tri četrtine negativnih posledic Trumpovega carinskega šoka.

EU zato ne bi smela ponoviti napake Slovenije, ki se je z enostranskim priznanjem Palestine samovoljno postavila ne eno stran, in to brez kakršnihkoli varnostnih zagotovil za Izrael. To škodi mednarodni kredibilnosti države ter posledično globalnim trgovinskim tokovom, pri čemer je učinek na mala in odprta gospodarstva še bolj izrazit, pravi ekonomist.

Nepredvidljive ZDA

Poleg tega je Izrael na Bližnjem vzhodu glavni zaveznik ZDA, kjer v veliki meri zastopa in izvaja politično-ekonomske interese Washingtona. Trumpov napad na Iran, čeprav je ta že v inavguracijskem govoru zatrdil, da ne bo sprožal konfliktov, je bil doslej najjasnejši izraz kontinuitete realne politike ZDA v regiji v zadnjih desetletjih. Bo Trump, podobno kot je to v primeru obrambnih izdatkov napovedal kljubovalni Španiji, posegel po sorazmernih protiukrepih zoper države, ki do bližnjevzhodnega zaveznika izvajajo kaznovalno politiko?

Nekdanji diplomat in partner pri NC3 Denis Mancevič pravi, da je to malo verjetno, saj imajo ZDA že odprta pogajanja z EU glede carin, ki so precej pomembnejši dejavnik kot pa odnosi med EU in Izraelom. Nahtigal pa, da bodo morebitni selektivni kaznovalni ukrepi zoper članice zahtevali evropsko solidarnost in podporo enotnemu evropskemu trgu, kjer bo vloga Evropske komisije ključna.

Faris ob možnih razpletih navaja primera Irske in Španije, ki sta že uvedli nekatere trgovinske omejitve proti Izraelu. "Irska še vedno trguje z Izraelom, čeprav denimo uvaja trgovinski embargo z vidika zasedenih ozemelj," pravi in dodaja, da podatki za Španijo kažejo, da je Izrael letos izvozil za 47,5 odstotka več blaga glede na lani.

 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar