Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal 10-odstotne carine za evropske države, ki so stopile na stran Danske v njegovem prizadevanju za Grenlandijo.
Trump je v objavi na družbenih omrežjih zagrozil, da bo carine uvedel 1. februarja in jih junija zvišal na 25 odstotkov, razen če bo "dosežen dogovor o popolnem in celotnem nakupu Grenlandije".
Povedal je, da bodo carine veljale za Dansko, Norveško, Švedsko, Francijo, Nemčijo, Združeno kraljestvo, Nizozemsko in Finsko.
Preberi še
Trumpove zahteve po Grenlandiji sprožile proteste na Danskem
Danska in Grenlandija ostajata v navzkrižju z ZDA glede prihodnosti največjega otoka
17.01.2026
Donroejeva kupčija: Donosna stava na padec Madura in aneksijo Grenlandije
Kaj lahko vlagatelji pričakujejo od Donroejeve kupčije, kjer naložbene razrede diktira Trumpova geopolitika?
16.01.2026
Odgovor Trumpu: Nemčija vodi vojaško misijo na Grenlandiji
"Ne morem se zanesti, da bo Danska sposobna sama braniti sebe," je povedal Trump.
15.01.2026
Kaj se skriva pod debelim ledom Grenlandije?
Pod Grenlandijo se nahaja 25 od 34 kritičnih surovin, kot jih določa Evropska unija.
17.01.2026
Grenlandska borza: kako je ena Trumpova izjava zanetila trge
Kako je ena politična izjava sprožila borzno pravljico na Grenlandiji.
13.01.2026
Nemčija miri ZDA s predlogom skupne arktične misije Nata
Berlin bo predlagal ustanovitev skupne misije Nata za zaščito varnostnih interesov v arktični regiji.
11.01.2026
E-pismo: Že po desetih dneh leta 2026 sem izmozgan
V enem tednu je Donald Trump zatresel svetovni red. Jasna je postala le nejasnost.
10.01.2026
Ta eksplozivna grožnja je usmerjena proti več najtesnejšim zaveznikom ZDA in bo dodatno obremenila zavezništvo NATO, katerega članica je tudi Danska.
Ni povsem jasno, katera pooblastila bi Trump uporabil in kako bi skušal uvesti posamezne nove carine za države članice EU, vendar se je pri podobnih grožnjah v preteklosti zanašal na Zakon o mednarodnih izrednih gospodarskih pooblastilih (International Emergency Economic Powers Act).
Njegova uporaba teh pooblastil je podlaga za pomemben primer pred vrhovnim sodiščem, katerega odločitev se pričakuje kmalu. Razsodba sodišča bi lahko izničila Trumpovo grožnjo; ena od alternativ, o katerih je razmišljala administracija, tako imenovana pooblastila iz odseka 122, pa omejujejo carine na največ 15 odstotkov za obdobje 150 dni.
Vse to odpira vprašanja o tem, ali bo Trump sploh lahko uvedel carine in kako dolgo bi lahko ostale v veljavi.
Trumpova poteza sledi tednu srečanj v Washingtonu, kjer se je danski zunanji minister Lars Løkke Rasmussen srečal z visokimi predstavniki Trumpove administracije in člani kongresa; sodelovala je tudi grenlandska zunanja ministrica Vivian Motzfeldt.
Danska in Grenlandija ostajata v pat položaju z ZDA glede prihodnosti največjega otoka na svetu, čeprav so se uradniki ta teden dogovorili o vzpostavitvi delovne skupine za upravljanje diplomatskega spora.
Danska je zaveznice v Natu povabila k sodelovanju v vojaških usposabljanjih na Grenlandiji, pri čemer je več evropskih držav na otok že napotilo osebje. Med povabljenimi so tudi ZDA, je povedal danski vojaški uradnik.
Slovenija na Grenlandijo pošilja dva častnika
Vlada RS, ki jo vodi Robert Golob, je na dopisni seji sprejela odločitev o sodelovanju dveh častnikov Slovenske vojske pri načrtovanju in izvedbi mednarodne vojaške vaje 'Arctic Endurance' pod vodstvom Kraljevine Danske. Namen je podpora krepitvi regionalne varnosti.
Vaja bo predvidoma potekala na Grenlandiji, o času izvedbe pa bo odločitev sprejeta v fazi načrtovanja. (A. L.)
Trumpova sobotna napoved carin je bila usmerjena proti državam, ki so sporočile, da na otok pošiljajo manjše število vojakov.
"Te države, ki se igrajo to zelo nevarno igro, so v igro vnesle raven tveganja, ki ni vzdržna ali dolgoročno sprejemljiva," je Trump zapisal v objavi. Dodal je, da so ZDA odprte za pogajanja z Dansko.