Prva kontejnerska ladja v francoski lasti zapustila Hormuško ožino

Kontejnerska ladja, ki je signalizirala francosko lastništvo, je zapustila Hormuško ožino, kar naj bi bil prvi znani prehod plovila, povezanega z zahodno Evropo, odkar se je zaradi vojne ta ključna pomorska pot skoraj povsem zaprla.

Ladja CMA CGM Kribi je v četrtek popoldne po lokalnem času odplula iz voda ob Dubaju proti Iranu in pri tem signalizirala, da je njen lastnik francoski, kažejo podatki o sledenju ladij. Plula je tik ob iranski obali, skozi kanal med otokoma Qeshm in Larak, ter svojo pot odkrito oddajala prek signalov. V petek zjutraj je sporočila, da se nahaja ob Muscatu. Dve osebi, seznanjeni z razmerami, sta prav tako potrdili, da je ladja prečkala ožino.

Iran je od napada ZDA in Izraela 28. februarja močno zaostril nadzor nad Hormuško ožino, zaradi česar se je promet skozi to ozko grlo, skozi katerega običajno poteka približno petina svetovnega izvoza nafte in utekočinjenega zemeljskega plina, zmanjšal na minimum. Teheran je nekaterim ladjam iz prijateljskih držav dovolil plovbo po vnaprej odobrenih poteh, hkrati pa grozi z napadi na plovila, povezana z ZDA ali Izraelom. Zavezniki ZDA, vključno s Francijo, si prizadevajo z diplomatskimi potezami ublažiti krizo, vendar za zdaj napredka ni.

Plovilo, registrirano pod malteško zastavo, pripada družbi CMA CGM, tretjemu največjemu kontejnerskemu ladjarju na svetu, ki je večinsko v lasti milijarderske družine Saadé. Ustanovitelj se je iz vojnega Libanona preselil v Francijo in leta 1978 v Marseillu začel poslovanje z eno najeto ladjo.

Podjetje in francosko zunanje ministrstvo komentarja nista podala, prav tako se na prošnjo za odziv ni odzvalo francosko finančno ministrstvo.

Spremljanje ladij, ki vstopajo in izstopajo iz Hormuške ožine, ni povsem natančno, saj ga otežujejo močno motenje signalov in ponarejanje podatkov o lokaciji.

V četrtek naj bi ožino zapustile še tri ladje, vendar so plule južneje ob obali Omana in pri tem signalizirale omansko lastništvo. 

CMA CGM Kribi lahko prevaža približno 5.000 standardnih kontejnerskih enot (TEU), podatki o njenem ugrezu pa kažejo, da je bila močno obremenjena, kar pomeni, da je bila polno naložena. Po velikosti je manjša od skoraj 19.000-TEU ladij kitajske državne družbe Cosco Shipping, ki so nedavno zapustile Perzijski zaliv prek Hormuške ožine. Obe družbi sta ključni članici ladjarskega zavezništva, ki omogoča delitev poti in prostora na ladjah.

Ožino prečkal tudi prvi tanker

Tanker za utekočinjen zemeljski plin (LNG) je prav tako zapustil Hormuško ožino ob obali Omana, s čimer je postalo prvo takšno plovilo, ki je prečkalo to pomorsko pot od začetka vojne.

Tanker Sohar LNG, ki po vsej verjetnosti ni naložen s tovorom, se trenutno nahaja v vodah blizu Muscata, potem ko je svojo destinacijo spremenil v izvozni terminal Qalhat LNG v Omanu, kažejo podatki o sledenju ladij. Plovilo, ki signalizira, da je omansko, je v zadnjem mesecu krožilo po Perzijskem zalivu.

Zdi se, da je Sohar prečkal južni del ožine, kar je nenavadno, saj so ladje običajno plule po severni poti na zahtevo Teherana. LNG ladje se od izbruha konflikta 28. februarja izogibajo tej ožini, kar je ohromilo približno petino svetovne oskrbe s tem energentom.

Upravljavec ladje, ki je v bazi Equasis naveden kot Oman Ship Management, se ni takoj odzval na telefonske klice ali e-poštno prošnjo za komentar. Lastnik plovila, Energy Spring LNG Carrier, ima enake kontaktne podatke kot upravljavec.

Čeprav se zdi, da je ladja prazna, trg pozorno spremlja morebitno ponovno vzpostavitev tokov LNG, saj bi to lahko zmanjšalo pritisk na globalne cene. 

Francija in Južna Koreja sodelujeta pri stabilizaciji Hormuške ožine

Francoski predsednik Emmanuel Macron vidi možnosti za sodelovanje z Južno Korejo pri stabilizaciji razmer v Hormuški ožini, če se konflikt med ZDA in Iranom umiri.

"O razmerah na Bližnjem vzhodu smo obsežno razpravljali in verjamem, da lahko naredimo koristne korake za stabilizacijo razmer v Hormuzu in širše, ko se bombardiranja končajo," je Macron dejal po srečanju z južnokorejskim predsednikom Leejem Jae Myungom v Seulu v petek. "Želimo okrepiti naše vezi na strateškem in obrambnem področju."

Južna Koreja spada med gospodarstva, ki so najbolj odvisna od energije z Bližnjega vzhoda, in je že sprejela dodatni proračun ter pozvala k varčevanju z energijo. Macron je v četrtek pozval vse strani k resnosti in novinarjem v Seulu povedal, da ZDA spodkopavajo zaupanje in povečujejo negotovost, ko postavljajo pod vprašaj vojaške zaveze v okviru NATO. Združeno kraljestvo, Francija in približno 40 držav (brez ZDA) so v četrtek zvečer sodelovale na pogovoru o načrtih za ponovno odprtje ožine, vključno z diplomatskim dialogom z Iranom.

V Seulu francoski predsednik ni natančno pojasnil, kakšne "koristne" ukrepe bi lahko Francija in Južna Koreja sprejeli. Macron je že prej dejal, da je vojaški poseg za ponovno odprtje ožine in zaustavitev iranskega jedrskega programa "malo verjeten". 

Dopolnjeno z informacijo o plovbi tankerja.