Zaradi nepremišljene politike velikih sil še ni videti konca vojne na Bližnjem vzhodu, kljub drugačnim zadnjim napovedim ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Posledice smo v Sloveniji v preteklih tednih občutili v ekstremnem povpraševanju po gorivih, ki ga glede na dvige cen lahko tudi razumemo.
Bo pa posledice čutilo tudi gospodarstvo. Predstavniki vlade in gospodarstva so se včeraj pogovarjali o možnih ukrepih za blažitev krize, ki se napoveduje. Generalna direktorica Gospodarske zornice Slovenije Vesna Nahtigal je dejala, da predlagajo vrsto ukrepov, med drugim znižanje obdavčitve energentov. Pristojni minister Bojan Kumer pričakuje, da bo vlada izhodišča obravnavala že na jutrišnji seji.
O razmerah na področju preskrbe z energenti je v oddaji Start na televiziji Bloomberg Adria govorila državna sekretarka z ministrstva za okolje, podnebje in energijo Tina Seršen, pristojna za področje energetike.
Uvedli ste sproščanje rezerv goriv, zmanjšali ste davčna bremena, kakšne ukrepe še načrtuje vlada, če bo vojna na Bližnjem vzhodu še trajala, prve težave z dobavami bi se lahko pojavile že konec aprila? Kako realno je sprejeti znižano obdavčitev energentov glede na napeto proračunsko situacijo?
Najprej naj povem, da tudi jaz, tako kot mnogi, ostro obsojam to, kar se dogaja na Bližnjem vzhodu. Zdaj je že jasno, da nas čaka daljše obdobje nestabilnosti, ki bo zelo močno vplivalo tudi na trg energentov.
Tukaj gre predvsem izpostaviti nafto oziroma naftne derivate in zemeljski plin. To sta dva zelo različna energenta. Tudi globalni trgi pri teh energentih delujejo različno, zato bo treba uvesti ločene ukrepe, ki niso nujno enaki. Kar se tiče naftnih derivatov, naj poudarim, da ima država dovolj zalog.
Tudi po tem, ko smo jih pred dvema tednoma sprostili, še vedno ostajamo nad 90-dnevnimi obveznimi zalogami za povprečno rabo. Verjamem, da imajo poleg teh tudi naftni distributerji svoje komercialne zaloge. Pri tem ne podcenjujem Petrola, to je pomembno regijsko podjetje in verjamem, da ima zanesljive dobavitelje naftnih derivatov v Sredozemlju in širše.
Mislim, da bomo počakali predvsem na to, da se Evropska unija trdno in tesno koordinira, da se bomo usklajeno soočali z morebitnim pomanjkanjem nafte v naslednjih mesecih. Kar se tiče zemeljskega plina, pa je situacija popolnoma drugačna.
Izpad katarskih dobav v Evropsko unijo se bo poznal, a zaenkrat ne bo neposredno vplival na Slovenijo. Slovenija namreč pretežno oziroma skoraj v celoti sloni na cevnem plinu in ima zanesljive dolgoročne pogodbe. Tukaj lahko v prvi vrsti omenim Alžirijo, imamo tudi norveški plin. Verjamem, da sama dobava ne bo tolikšen problem.
Težava bo verjetno prelivanje cenovnih šokov z enega energetskega trga na drugega, zato bo treba predvsem blažiti te cenovne pritiske. Ukrepi bodo zelo podobni tistim, ki smo jih videli pred štirimi leti v času prejšnje energetske krize. Takrat smo se veliko naučili in imamo pripravljene rešitve za hitro aktivacijo. Bi pa poudarila, da je treba iti postopoma in ciljno. Da bi vlada v četrtek kar vse možne ukrepe sprejela naenkrat, nima smisla. Res je, treba je delovati premišljeno in ciljno.
Poznavalci pravijo, da je treba odpreti čim več dobavnih poti. Lahko Slovenija na tem področju kaj naredi oziroma kaj lahko naredimo skupaj z Evropo, da bomo obdržali nivo zapolnjenosti rezerv?
Ravno včeraj smo se o tem pogovarjali evropski energetski ministri na izrednem sestanku. Tukaj lahko samo poudarim to, kar je rekla večina manjših držav in tudi Evropska komisija: samo skupaj in enotni smo močni. Ko bomo iskali nove dobavitelje na globalnem trgu in nova partnerstva izven tega, kar je trenutno na mizi, moramo res nastopati enotno.
Se je povpraševanje po gorivih po vaših podatkih umirilo oziroma normaliziralo? Kako je na obmejnih območjih? Kako na drugi strani še zmanjšati povpraševanje po energentih?
Zagotovo se pozna, da so interventni ukrepi vlade stabilizirali oskrbo bencinskih servisov po državi. Trenutno ne beležimo nekih hudih težav. Oba največja naftna distributerja nas obveščata, da je zadeva stabilizirana, in verjamem, da bo tako tudi ostalo.
Kar se tiče prihodnosti, smo se včeraj z energetskimi ministri pogovarjali o možnosti skupnega, enotnega varčevanja na ravni EU, podobno kot smo to storili pri zemeljskem plinu leta 2022. Mogoče nas nekaj podobnega čaka tudi na področju nafte oziroma naftnih derivatov, kar bi dodatno prispevalo k stabilizaciji.
Kako bi bilo to videti?
Takrat je šlo verjetno za prehod s priporočil Mednarodne agencije za energijo in Evropske komisije na neko obveznost, torej uvedbo določenega nivoja dela od doma, zmanjšanje poti z letali, ko so na voljo spletni sestanki in podobno. Skratka, cel kup priporočil, ki pa se ne izvajajo enakomerno po vseh državah članicah. Včeraj smo se pogovarjali, da bi bilo smiselno to poenotiti in iti v to skupaj.
Naftni trgovci si želijo uvedbe dnevne regulacije cen goriv v teh kriznih razmerah. Kdaj in v kakšnem primeru bi oziroma bo vlada temu sledila?
Vlada je že prešla z dvotedenske regulacije na enotedensko. Zdaj razmišljamo tudi o še krajšem obdobju, da bi se v istem tednu cene večkrat prilagodile borznim cenam. Je pa treba vedeti, da regulacija končnemu potrošniku oziroma kupcu daje določeno stabilnost in predvidljivost.
Ni ti treba vsak dan razmišljati, kdaj boš šel na bencinski servis, ker veš, da bo cena tudi čez dva dni enaka in ne bo dnevno nihala. Zato mislim, da trenutno do dnevne uskladitve ne bo prišlo. Vlada bo zadržala regulacijo, ki zagotavlja vsaj večdnevno predvidljivost.
Zaloge plina v vsej Evropi so skromne. Bo Evropa do naslednje kurilne sezone uspela zagotoviti normalne zaloge in vzdržne cene za njihovo zapolnitev?
To je zagotovo eden večjih izzivov, o katerem se pogovarjamo znotraj evropske skupine. Trenutno je to velik izziv, ker je cenovni razpon – razlika med zimsko in poletno ceno – negativen. Ni tržnega signala, ki bi dobaviteljem omogočal sprejeti poslovne odločitve za polnjenje.
Računamo, da se bomo znotraj Evropske unije dodatno koordinirali in verjetno vzpostavili enotni evropski mehanizem, kot smo ga že videli. Hkrati pa tudi sami preučujemo možnosti, da bi država ustvarila lastne zaloge na tem področju, podobno kot jih imamo pri naftnih derivatih.
Se pravi lastna skladišča?
Ne lastna skladišča, bolj lastne zaloge, ki jih imaš lahko tudi čez mejo, tako kot jih imamo zdaj. Do četrtka, ko naj bi vlada odločala o prvih interventnih ukrepih, bomo stališče zagotovo uskladili znotraj vlade.
.webp){kind=icon}
