Odgovor Trumpu: Nemčija vodi vojaško misijo na Grenlandiji

Nemčija bo prevzela vodstveno pozicijo med evropskimi državami pri pošiljanju vojaškega osebja na Grenlandijo, potem ko je Danska sporočila, da je njeno srečanje z vodilnimi ameriškimi uradniki, namenjeno nadzoru nad največjim otokom na svetu, razkrilo, da obstaja "temeljno nesoglasje".

Odločitev, da okrepitve pošljejo na arktično ozemlje že v tem tednu, odraža nujnost, s katero želijo evropske države odgovoriti na ameriške grožnje glede Grenlandije. Srečanje zunanjih ministrov Danske in Grenlandije z ameriškim podpredsednikom JD Vanceom in državnim sekretarjem Marcom Rubiom v Washingtonu ni uspelo odpraviti namere ameriškega prevzema.

V četrtek bo v Nuuk prispela nemška "raziskovalna misija" s 13 vojaki, saj se evropske države začnejo dogovarjati, kako zagotoviti varnost v regiji. Njihova naloga bo "raziskati okvirne pogoje za morebitne vojaške prispevke za podporo Danski pri zagotavljanju varnosti v regiji, na primer za sposobnosti pomorskega nadzora," je zapisano v izjavi nemškega ministrstva za obrambo.

Francija bo sodelovala pri skupnih vajah na Grenlandiji ta teden, po navedbah tiskovnega urada ministrstva za obrambo, ki ni podal drugih podrobnosti.

Poleg tega Švedska tja pošilja "več uradnikov", Norveška dve osebi, Združeno kraljestvo pa enega uradnika. Izvidniška skupina obiskuje otok pred načrtovano vadbo "Arctic Endurance", je novinarjem na Švedskem povedal britanski obrambni minister John Healey. Danska je v sredo sporočila, da bo vaja z zavezniki iz Severnoatlantske pogodbe postala stalna praksa.

Evropske delegacije, ki prihajajo na Grenlandijo — po danski prošnji — so signal, da Danci želijo Trumpu pokazati, da resno jemljejo varnostna vprašanja, v poskusu pomiriti grožnjo prevzema s strani ZDA.

In čeprav poteze treh največjih in najmočnejših evropskih gospodarstev ne prinašajo velikih okrepitev, pa je namen — kako se zoperstaviti Trumpu, ne da bi ga provocirali — jasen. "Na Arktiki je treba storiti več," je danske novinarje po sredinih pogovorih opozoril danski zunanji minister Lars Lokke Rasmussen. "Zdi se, da se to zdaj dogaja."

"V resnici še vedno čakamo na močnejšo zavezo ZDA, kar je paradoks," je dejal Rasmussen.

Za Dansko in Grenlandijo je bilo srečanje z Vanceom in Rubiom poskus, da ameriško upravo prepričajo, da ni potrebe po prevzemu arktičnega otoka — polavtonomnega ozemlja pod Kraljevino Dansko — kot je zagrozil predsednik Donald Trump. Srečanje so danski mediji prikazali kot enega odločilnih trenutkov za Kraljevino od druge svetovne vojne.

Po podatkih Danske so se uradniki dogovorili, da ustanovijo delovno skupino, ki naj bi se zbrala v nekaj tednih, da načrtuje prihodnje korake, vendar pa se ZDA niso odpovedale svojim zahtevam. Na vprašanje na Grenlandiji med srečanjem z novinarji v Beli hiši je Trump povedal, da bo s srečanjem seznanjen kasneje, a je ponovil, da "otok potrebujemo zaradi nacionalne varnosti, in to vključuje tudi Evropo", in da "če ne bomo mi, bo šla v to Rusija in Kitajska".

Danci trdijo, da celovit obrambni sporazum iz leta 1951 že dovoljuje ZDA, da uporabljajo njihovo ozemlje po potrebi za obrambo — kar naredi vsak poskus prevzema nesmiseln. Na tej podlagi je Danska poskušala prepričati ZDA, vendar neuspešno.

Bloomberg je v nedeljo poročal, da Nemčija načrtuje predlog za vzpostavitev skupne misije NATA za nadzor in zaščito varnostnih interesov v arktični regiji. "Naši zavezniki v Evropi so pripravljeni," je povedal Rasmussen. "Vrsta naših najbližjih partnerskih držav NATA, skupaj z Dansko, prevzema takojšnjo odgovornost za vzpostavitev močnejše prisotnosti na Grenlandiji."