Stroški dolgotrajne oskrbe nad načrti, sistemu grozi 120-milijonska luknja

Težavam pri uvajanju sistema dolgotrajne oskrbe ni videti konca, saj naraščajoči stroški in nerešene sistemske pomanjkljivosti krepijo dvome o njegovi vzdržnosti. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) opozarja, da izdatki že odstopajo od načrtov, pri čemer so računi domov za starejše štirikrat višji od prvotnih projekcij. Če se trend nadaljuje, bi lahko sistem ustvaril do 120 milijonov evrov finančne vrzeli, kar odpira vprašanja o ustreznosti trenutnega modela financiranja.

Upravni odbor ZZZS ob tem od ministrstva za solidarno prihodnost zahteva ukrepanje zaradi po njihovi oceni previsoko postavljenih pavšalov, ki jih zavod izplačuje izvajalcem institucionalne oskrbe. Ob tem opozarjajo tudi na vprašljivo ustreznost razvrščanja stanovalcev v posamezne kategorije dolgotrajne oskrbe, od katerih je odvisna višina financiranja. Odpirata se dve ravni problema: na eni strani zavod prejema bistveno višje račune od pričakovanih, na drugi pa zavarovanci kljub večjim izdatkom ne zaznajo primerljivega izboljšanja storitev.

Ministrstvo zavrača očitke: stroški so 'le' 30 odstotkov višji

Na ministrstvu za solidarno prihodnost očitke zavračajo in poudarjajo, da je sodelovanje med ministrstvom in ZZZS redno, strokovno in utečeno, saj gre za ključna nosilca sistema, katerih skupni cilj ostaja zagotoviti pravočasen dostop do ustreznih in kakovostnih storitev.

''Trditev, da so cene štirikrat višje od predvidenih, ne drži,'' so odločni na ministrstvu. ''Po zadnji finančni projekciji je bila skupna predvidena mesečna poraba ocenjena na približno 28 milijonov evrov, v prvem mesecu izvajanja sistema pa je bilo izplačanih približno 40 milijonov evrov, kar pomeni okoli 30-odstotno povečanje glede na projekcije, nikakor pa ne štirikratnega odstopanja.''

Na ministrstvu pojasnjujejo, da so na odstopanje vplivali tudi dejavniki, ki jih prvotne projekcije niso v celoti zajele, med drugim povečanje števila uporabnikov v sistemu, spremembe v strukturi upravičencev in vključitev dodatnih izplačil, kot je bil zimski regres za koncesionarje. "Ključni razlog je v večjih potrebah ljudi, kot smo jih sprva ocenili," priznavajo. 

Poudarjajo, da so pavšalne cene začasna rešitev, namenjena stabilnemu prehodu v nov sistem. ''Določene so bile na podlagi vnaprej opredeljenega metodološkega okvira in v sodelovanju s strokovno javnostjo, izvajalci ter Skupnostjo socialnih zavodov. Ne gre za arbitrarno določene zneske, temveč za začasno rešitev, namenjeno predvsem temu, da izvajalcem olajša prehod iz starega v novi sistem dolgotrajne oskrbe.''

Dodatna pojasnila glede izračunavanja pavšalnih cen in delovanja sistema dolgotrajne oskrbe bodo predstavili na seji skupščine ZZZS, ob tem pa ostajajo zvesti dialogu, transparentnosti in sodelovanju z vsemi ključnimi deležniki, sporočajo z ministrstva.

Težave pri izvajanju storitev iz sistema dolgotrajne oskrbe ne pojenjajo. Foto: Depositphotos

Domovi: odstopanja so posledica napačnih projekcij, ne pavšalov

Tudi v Skupnosti socialnih zavodov Slovenije (SSZS) očitke ZZZS zavračajo kot neutemeljene. Trditve, da naj bi domovi ob prehodu na nov sistem stanovalce namenoma razvrščali v višje kategorije, da bi pridobili višje pavšale, označujejo za napačne, odgovornost za odstopanja pa pripisujejo že izhodiščno napačnim projekcijam države.

''Razlog za odstopanje od finančnega načrta Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije je napačna predpostavka ministrstva za solidarno prihodnost, da bo v IV. in V. kategorijo uvrščenih le 32 odstotkov uporabnikov,'' poudarja sekretar Skupnosti socialnih zavodov Slovenije, Denis Sahernik. ''Takšna predpostavka očitno ni temeljila na dejanskih podatkih o strukturi uporabnikov.''

Sahernik pojasnjuje, da bi se že 31. decembra 2024 po zakonsko določeni metodologiji v IV. in V. kategorijo uvrstilo približno 60 odstotkov uporabnikov oziroma 11.258 oseb glede na zasedena mesta. Delež 62,8 odstotka v letu 2025 zato ne pomeni odstopanja, temveč potrjuje kontinuiteto dejanskega stanja. 

Po njegovih besedah enako potrjujejo tudi podatki iz kumulativnega poročila SSZS za pretekla leta. Po isti metodologiji bi bilo leta 2015 v IV. in V. kategorijo prevedenih 53,6 odstotka stanovalcev, leta 2020 pa 59 odstotkov stanovalcev. To jasno kaže, da predpostavka ministrstva o 32 odstotkih ni bila realna. ''Vprašanje morebitne finančne vrzeli zato ni posledica ravnanja domov, temveč napačno zastavljenih izhodišč pri načrtovanju sistema," sklene Sahernik.

Ob tem v Skupnosti nasprotujejo tudi predlogom za znižanje pavšalov, saj ocenjujejo, da trenutna višina plačil prvič po dolgem obdobju dejansko pokriva stroške izvajanja storitev. Opozarjajo, da bi nepremišljeni posegi v financiranje brez jasne metodologije lahko ponovno ogrozili stabilnost sistema, ki je bil po njihovih besedah dolga leta podfinanciran.

Na torkovi skupščini ZZZS so obravnavali stanje na področju dolgotrajne oskrbe, minister Maljevac pa je napovedal prilagoditev pavšalnih cen.

Brez kadra ni reforme: sistem dolgotrajne oskrbe o(b)staja predvsem na papirju

Težave pri stroških pa še zdaleč niso edine, s katerimi se sooča sistem dolgotrajne oskrbe. Izvajalci, centri za socialno delo in domovi za starejše že vse od njegove uvedbe opozarjajo na številne izzive pri izvajanju – od zapletenih in dolgotrajnih postopkov do neskladij med zakonodajo in dejanskimi zmožnostmi na terenu. Med največjimi ovirami ostajajo kadrovska kriza, administrativne obremenitve ter pomanjkanje pogojev za dejanski zagon storitev, brez katerih sistem v praksi še ne deluje tako, kot je bilo obljubljeno.

"Sistem še ni dovolj operativen, veliko je odprtih vprašanj. Gre za sistem v uvajanju – odločbe zamujajo, postopki so se spremenili in so dolgotrajnejši, hkrati pa se širijo pravice uporabnikov z več storitvami zdravstvene nege in socialne oskrbe," je januarja opozorila direktorica Doma starejših občanov Kamnik, Majda Podkrižnik.

Na kadrovske omejitve opozarjajo tudi drugi izvajalci. Direktor Doma dr. Janka Benedika Radovljica Alen Gril je za Bloomberg Adria povedal, da storitev v praksi tako rekoč nima kdo izvajati. "Na trgu dela primanjkuje terapevtov, fizioterapevtov, medicinskih sester, socialnih oskrbovalk in koordinatorjev. Teh profilov preprosto ni," je dejal Gril in dodal, da tudi če bi jim kadre uspelo zagotoviti, zanje nimajo zagotovljenih finančnih sredstev.

Izvajalci in domovi na kadrovske ter organizacijske omejitve državo opozarjajo že več mesecev, pri čemer poudarjajo, da zgolj normativne spremembe brez ustreznih pogojev za delo ne morejo zagotoviti delujočega sistema.