EU in ZDA dosegli dogovor: Kakšne carine nas čakajo in kaj vse je EU obljubila Trumpu

ZDA in Evropska unija (EU) so dosegle dogovor, po katerem EU čakajo 15-odstotne carine na večino izvoza, vključno z avtomobili, s čimer so preprečili trgovinsko vojno, ki bi lahko močno prizadela svetovno gospodarstvo.

Sporazum prihaja manj kot teden dni pred petkovim rokom, ko bi začele veljati višje carine predsednika Donalda Trumpa. Maja je zagrozil s 50-odstotno carino na skoraj vse izdelke iz EU, kar je pospešilo pogajanja, nato pa je stopnjo znižal na 30 odstotkov.

Trump je dogovor napovedal v nedeljo po srečanju s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen. Dejal je, da bo carina veljala tudi za avtomobile. Evropska voditeljica je izjavila, da bo stopnja "vseobsegajoča", čeprav je Trump pozneje povedal, da to ne vključuje farmacevtskih izdelkov in kovin. "Jeklo in aluminij ostajata nespremenjena," je dodal ameriški predsednik.

"Mislim, da smo s tem pravzaprav sklenili dogovor," je Trump povedal novinarjem v svojem golf klubu v Turnberryju na Škotskem. "To je največji od vseh dogovorov."

Von der Leyen je dejala, da bo sporazum "prinesel stabilnost" in "predvidljivost".

Kaj je obljubila EU

EU se je po Trumpovih besedah zavezala, da bo kupila za 750 milijard dolarjev energije, investirala dodatnih 600 milijard v ZDA poleg obstoječih naložb, odprla trge za trgovino z ZDA brez carin ter kupila "ogromne količine" vojaške opreme.

Transatlantski sporazum tako odstranjuje pomembno tveganje za trge in svetovno gospodarstvo – trgovinsko vojno v vrednosti 1,7 tisoč milijard dolarjev čezmejne trgovine – kljub temu pa to pomeni, da bo evropski izvozi v ZDA obdavčen z višjo carino.

Trump je dejal, da so cilji dogovora povečanje proizvodnje v ZDA in večji dostop ameriških izvoznikov do evropskega trga. Von der Leyen je priznala, da je bil del pogajanj namenjen uravnoteženju trgovine, vendar je to predstavila kot koristno za obe strani.

"Izhodišče je bilo neravnovesje," je povedala von der Leyen. "Želeli smo ponovno uravnotežiti našo trgovino in to narediti na način, ki omogoča, da trgovina med nami še naprej poteka čez Atlantik, saj bi morali največji svetovni gospodarstvi imeti dober trgovinski tok."

Kaj pa morebitne nove dajatve?

Ameriški in evropski pogajalci so se v zadnjem tednu osredotočili na doseganje dogovora. Uradniki so razpravljali o pogojih sistema kvot za uvoz jekla in aluminija, kjer bi bil za količine pod določenim pragom uporabljen nižji uvozni davek, nad pragom pa 50-odstotna stopnja. EU si je prav tako prizadevala za kvote in omejitve prihodnjih carin po posameznih panogah, a ni jasno, ali jo bo dogovor zaščitil pred morebitnimi prihodnjimi dajatvami.

Ameriški minister za trgovino Howard Lutnick je dejal, da bo odločitev glede polprevodnikov – podobno kot pri zdravilih, ki so del še trajajoče preiskave – sprejeta "v približno dveh tednih".

Napoved je zaključila mesece pogosto napetih diplomatskih pogajanj med Brusljem in Washingtonom. EU je bila pripravljena uvesti carine, vredne približno 100 milijard evrov (117 milijard dolarjev) – približno tretjino ameriškega izvoza v Unijo –, če dogovor ne bi bil dosežen in bi Trump uresničil svojo grožnjo.

EU je že več tednov izražala pripravljenost sprejeti neuravnotežen dogovor s približno 15-odstotno stopnjo, medtem ko si je prizadevala za oprostitev carin v ključnih gospodarskih sektorjih. Ameriški predsednik je že uvedel 25-odstotne carine na avtomobile in dvakrat višje na jeklo in aluminij ter baker.

Več izvoznikov iz Azije, vključno z Indonezijo, Filipini in Japonsko, je izpogajalo recipročna razmerja od 15 do 20 odstotkov, EU pa je japonski dogovor o 15-odstotnih na avtomobile videla kot preboj, ki mu je vreden slediti. Washington nadaljuje pogovore še s Švico, Južno Korejo in Tajvanom.

 

__

S pomočjo Skylar Woodhouse - Bloomberg.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar