Geopolitika po meri ZDA: 'Sporazum Leyen-Trump bo EU izpulil obe roki'

Ocene o stabilnosti in premoru v čezatlantski trgovinski vojni so v enem dnevu zamenjale ostre kritike. Zdi se, da s pompozno oznanjenim dogovorom med ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom ter predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen (VDL) po uvodnem zmernem optimizmu ni zadovoljen nihče na stari celini. "Nemška ekonomija bo utrpela resne posledice," je bil včeraj črnogled prvi med enakimi, nemški kancler Friedrich Merz.

A dogovor, ki poleg carin in naložb v ZDA zapoveduje evropske nakupe ameriškega orožja, je po oceni stroke demonstriral še nekaj usodnejšega. "Gre za svojevrsten geopolitični polom EU," je geopolitične razsežnosti dogovora na Škotskem za Bloomberg Adria ocenil varnostni strokovnjak in obramboslovec Klemen Grošelj.

"Jasno je, da EU nima lastnih obrambnih zmogljivosti in je zato v nekakšnem vazalnem odnosu do ZDA, kar so slednje v popolnosti izkoristile in Evropi vsilile precej neugoden carinski dogovor," izkupiček pogajanj ocenjuje poznavalec. "EU ni geopolitični akter in ne more povsem neodvisno udejanjati lastnih gospodarskih ali političnih interesov," povzema razkritje evropske ranljivosti v odnosu do ZDA. 

Kitajska vročica na evropskem severu

Medtem ko evropske prestolnice analizirajo podrobnosti, ki so razlog za naknadna razočaranja, se je Trumpov carinski maraton nadaljeval na skrajnem evropskem severu. Če je ta z EU sklenil 'verjetno največjo kupčijo', se je včeraj v švedskem Stockholmu sklenil že tretji krog pogajanj med ekonomskima in geopolitičnima težkokategornikoma – ZDA in Kitajsko. A velesili sta se dogovorili le, da se bodo pogajanja o najbolj konsekventnem dogovoru za novo svetovno preureditev verjetno nadaljevala tudi po izteku avgustovskega roka.

Trump namreč s trgovinskimi dogovori z EU in Kitajsko povezuje gospodarstvo in geopolitiko. Stična točka so, kakor pravi predstojnica Katedre za mednarodno ekonomijo in poslovanje na Ekonomski fakulteti Katja Zajc Kejžar, carine. Te so v njegovih rokah postale sredstvo gospodarske prisile ter "orodje za dosego geopolitičnih in strateških ciljev", kot pravi.

"15-odstotna stopnja EU je slabša od tiste, ki jo je pridobilo Združeno kraljestvo, ko mu je uspelo izpogajati 10-odsotne carine," ocenjuje Grošelj, ki dodaja, da to kaže, "da ZDA svoje zaveznike in partnerje rangirajo po višini carin".

Medtem ko dogovor z Evropo kaže na nadrejenost ZDA v čezatlantskem odnosu, je zgodba s Kitajsko obrnjena, končni izid spopada za prevlado pa nejasen. Ameriška stran je pred srečanjem nepričakovano sprostila omejitve izvoza napredne tehnologije Nvidijinih čipov H20 na Kitajsko, s čimer je poskušal Washington po poročanju Financial Timesa pomiriti Peking, da bi ta privolil v osebno srečanje med Trumpom in Xi Jinpingom.

Zato naj bi bil odlog pogajanj v Stockholmu pravzaprav uvertura v srečanje med voditeljema enkrat v oktobru ali novembru. Kajti prav tam naj bi ta naposled opredelila pogoje bilateralne trgovine, ki bodo določili temeljna pravila nove geoekonomske tekme.

"Glede na to, da so ameriški veliki trgovci, koncerni, proizvajalci in srednje velika podjetja tako odvisni od Kitajske, pričakujem, da bo Trump prisiljen v popuščanje, preden to stori Kitajska," je o končnem izidu najpomembnejše bitke Trumpove trgovinske vojne povedal poznavalec ameriške notranje politike, politolog in predavatelj s Fakultete za družbene vede Tomaž Deželan.

Trgi sicer pričakujejo, da se bosta strani dogovorili vsaj za nadaljnjo sprostitev kitajskih omejitev izvoza redkih zemljin v zameno za ameriške čipe, a analitiki so skeptični.

"Kupčija verjetno ne bo kmalu, če sploh kdaj, sklenjena, predvsem pa še zdaleč ni tako gotovo, kot si mislijo trgi, da bo prišlo do dogovora 'redke zemlje za nekaj čipov', ki je nekakšen minimalni prag," je o dogovoru povedal Terry Haines, ustanovitelj agencije Pangaea Policy, ki pripravlja geopolitične in makroekonomske napovedi za institucionalne vlagatelje in odločevalce.

Bipolarna svetovna ureditev

Čeprav je carinski dogovor VDL-Trump ključen za nadaljnji razvoj evropskega gospodarstva, pa je glede na drakonske zahteve, ki jih je izposlovala ameriška stran, tudi nazoren dokaz tega, kako malo geopolitične moči in geoekonomskega vpliva ima Bruselj v Trumpovem novem svetu.

"EU s tem nima niti najmanjših možnosti, da postane kakršenkoli globalni akter," ocenjuje Grošelj. "Jasno je, da se vračamo v bipolarnost z vsem, kar to prinaša," meni. Pri tem pa meri na ZDA ter Kitajsko, ki na račun gospodarske in tehnološke tekme postajata glavni geopolitični tekmici in določevalca usode EU.

Kaj lahko torej stori EU? "Mislim, da nimamo izbire, kot da odvisnost od ZDA zmanjšamo ali celo odpravimo, za kar bodo potrebna premišljena in racionalna vlaganja v razvoj lastnih obrambnih zmogljivosti in lastne obrambne industrije ter znanstveno-tehnološke baze," Bruslju svetuje geopolitični strokovnjak.

Dogovor s Trumpom, ki je političen in ga morajo kot zakonodajno obliko potrditi Evropski parlament in države članice, je sicer nova degradacija EU, potem ko se je VDL pretekli teden iz Pekinga vrnila praznih rok. "Podjetja iz tretjih držav, zlasti kitajska, bodo poskušala preusmeriti svoj izvoz na evropski trg, kar bo zaostrilo konkurenco na evropskem trgu," je o posledicah Trumpove carinske vojne za EU povedala Zajc Kejžar.

Najbolj bo na udaru trg električnih vozil, igrač in tekstila, je ocenila ekonomistka, potem ko se stranema v napetem ozračju vrha EU-Kitajska ni uspelo dogovoriti o izvozu kitajskih presežnih zmogljivosti na eni ter omejitvah v trgovini z redkimi zemljinami za evropska podjetja na drugi strani.

"EU je kazala voljo po konstruktivnem sodelovanju s Pekingom in upala, da bi lahko ponovno vzpostavila ravnotežje v polariziranem svetu," je o vrhu EU-Kitajska povedal vodja Oddelka za evropske in mednarodne družbene in politične študije na Univerzitetnem kolidžu v Londonu Igor Rogelja.

"Morda je računala, da bi lahko Kitajsko nekoliko oddaljila od Rusije," dodaja o namerah Bruslja, ki so se izjalovile.

Xi in Trump izkoriščata razdrobljeno Evropo

Čezatlantski odnos je bil za Evropo vselej ključen, v luči klavrnih oziroma antagonističnih odnosov s Kitajsko pa je urgenca toliko večja. Tega se zaveda Trump, ki je poleg ruske agresije na Ukrajino in varnostne odvisnosti EU sebi v korist obrnil tudi podrejenost EU Kitajski.

Zato odnos med EU in ZDA ni več partnerski, še manj zavezniški. Haines je ocenil, da je ZDA malo mar za trgovino, saj so z ekonomskim dogovorom, ki vključuje obsežne nakupe ameriškega orožja, nase še bolj vezale EU. "VDL je poudarila, da je treba govoriti o ponovnem uravnoteženju trgovine, kar kaže na to, da se EU strinja z retorično držo ZDA," pojasnjuje.

Krivdo za geopolitično marginalizacijo EU Grošelj po drugi plati pripisuje tudi državam članicam. "Ključne evropske države so namesto skupne evropske obrambe ali evropskega stebra v Natu krenile po poti sklepanja dvostranskih varnostnih sporazumov, kar je oslabilo EU, Trump pa je to maksimalno izkoristil," pravi.

Podoben očitek o razdrobljenosti je na račun podrejene vloge EU slišati tudi v kontekstu kitajsko-evropskega odnosa. Kitajska je zaradi razpleta Trumpove trgovinske vojne, kjer si je na račun omejitev izvoza redkih elementov izborila pomembne koncesije, samozavestna kot nikoli, pravi Rogelja.

"Kitajska EU vidi kot obrobno, nekoga, čigar notranje razkole in neodločnost lahko brez kakršnihkoli posledic izkoristi za izvoz prekomernih zmogljivosti," meni o ekonomskih posledicah tega. Kitajski zadržki v odnosu se bodo po dogovoru VDL-Trump še povečali, dodaja Grošelj, ki pravi, da je zato "okvir trgovine med EU in Ljudsko republiko manj ugoden, kot bi bil sicer".

Rogelja: Zmeda v evropskem vrhu

"Na prvi pogled bi lahko sklepali, da težave EU izhajajo iz klasičnega problema - pomanjkanja enotnosti med državami članicami. A tokrat je situacija nekoliko drugačna," razmišlja poznavalec evropske politike Rogelja. "Zmeda vlada znotraj Evropske komisije."

Razlog, da je EU tako lahek plen velikih sil, vidi v tem, da želi Bruselj nastopati kot moralni voditelj liberalnega svetovnega reda, "čeprav je denimo zelo nazorno, da države članice nimajo jasnega stališča do dejanj Izraela", kot dodaja Rogelja, ki pravi, da si Kitajska to razlaga po svoje – nikakor pa pozitivno za Evropo.  

Ameriško puljenje rok

A krepitev čezatlantske soodvisnosti niti ni Trumpova zamisel, prav tako pa ni uravnotežena, pravi analitik Haines. "Sporazum bo Evropi izpulil obe roki, saj mora ta na eni strani v okviru nakupov ameriškega orožja več nameniti za obrambo, istočasno pa vlagati v gospodarstvo ZDA," je kritičen strokovnjak.

''To bo bistveno otežilo evropske načrte v zvezi s krepitvijo lastnih obrambnih industrijskih zmogljivosti na eni in oslabljene gospodarske rasti na drugi strani,'' opozarja.

Kot je izpostavilo lanskoletno konkurenčno poročilo Maria Draghija, je največji evropski izziv povečanje konkurenčnosti in krepitev tehnološkega razvoja gospodarstva, medtem ko se njegova produktivnost in inovativnost v primerjavi s kitajskim in ameriškim zmanjšuje.

''Sporazum VDL-Trump bo znane težave kvečjemu okrepil, saj nadalje omejuje konkurenčnost evropskih izvoznikov na ameriškem trgu,'' opozarja upravljavec premoženja pri Iliriki Domen Kregar. "ZDA so namreč največja izvozna partnerica EU, zato bo vsakršna omejitev dostopa do tega trga imela pomembne posledice za evropska podjetja," meni o novi realnosti čezatlantske trgovine.

Slovenija bo pri tem pokrila dobršen del izstavljenega računa, saj "višje carine lahko znižajo konkurenčnost evropskih izdelkov in s tem vplivajo tudi na povpraševanje po komponentah iz Slovenije".

Na povezavo med konkurenčnostjo in obrambo oziroma, da je prva predpogoj drugi, opozarja tudi ekonomist in predavatelj Mojmir Mrak. "Menim, da je povečanje varnosti tesno povezano s konkurenčnostjo. Če EU postaja bolj konkurenčna, tudi generira več javnofinančnih prihodkov. V tem primeru bo tudi lažje financirala povečane izdatke za obrambo in ob tem ne bo treba rezati izdatkov," je o zasledovanju geopolitičnih ciljev stare celine ocenil v pogovoru za Bloomberg Adria.

600 milijard dolarjev naložb, ki jih mora EU v skladu z dogovorom nameniti ameriškemu gospodarstvu, bo proces slabitve konkurenčnosti le še pospešilo. "Večinsko korist je ponovno pridobila ameriška stran, kar se kaže z zaščito njenega gospodarstva in evropskimi investicijami v ZDA," pritrjuje Kregar.

"V bistvu bodo zgradili tovarne," je glede vsebine evropskih naložb dejal ameriški minister za trgovino Howard Lutnick. "Nijhova avtomobilska podjetja so se zavezala, da bodo v ZDA zgradila tovarne. Tudi farmacevtska podjetja bodo gradila," je povedal v pogovoru za televizijo Fox News.

Nič čudnega, da je Trump razglasil zmago in dogovor označil za izjemen dosežek, pod črto potegne Kregar. 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar