Izstop iz Nata? 'To je svojevrstna norost!'

"Mogoči sta samo dve poti: ali ostanemo v zvezi in plačujemo članarino ali pa iz zveze izstopimo," je v petek zvečer na omrežju X Slovencem napovedal predsednik vlade Robert Golob in dejal, da bo Gibanje Svoboda ta teden podalo pobudo za razpis posvetovalnega referenduma o članstvu Slovenije v zvezi Nato.

Nepričakovana poteza, ki bi lahko imela znatne in daljnosežne notranjepolitične, geopolitične in ekonomske posledice, je odgovor na posvetovalni referendum o dvigu izdatkov za obrambo, ki ga je na predlog koalicijskih partneric, strank Levica in SD, potrdil parlament.

Kaj Sloveniji in podjetjem prinaša razpis referenduma in morebiten izstop iz Nata?

 

Nato: Faktor ekonomskega razvoja in kredibilnosti

Slovenija je članica zavezništva že od leta 2003, ko je bila odločitev za vstop potrjena na referendumu in za katero je takrat glasovalo 66,08 odstotka Slovencev. Zveza Nato je v prvi vrsti varnostna in obrambna povezava, vendar je hkrati gradnik evropskega in čezatlantskega sodelovanja, tudi ekonomskega. "Članstvo tujim investitorjem ponuja oceno, da je Slovenija varno okolje, torej bi imel morebiten izstop iz Nata lahko tudi gospodarske učinke," je ocenila predstojnica Katedre za obramboslovje na Fakulteti za družbene vede Jelena Juvan.

Ne nazadnje je bil glavni namen ustanovitve zveze po drugi svetovni vojni zagotavljanje varnosti in stabilnosti članic, da bi te sčasoma ustvarile stabilno okolje za zagotavljanje ugodnih pogojev za gospodarsko rast. Čeprav je od ruskega napada na Ukrajino govora predvsem o njegovi varnostni oziroma vojaški funkciji in geopolitični vlogi, je bila aliansa večji del svojega obstoja usmerjena prav v ustvarjanje pogojev za ekonomski razcvet po vojni razrušene Evrope.

Zato si države s članstvom krepijo status varnih naložbenih destinacij z nizko stopnjo poslovnega tveganja in tveganih investicij, druge posredne koristi članstva so tudi udeleževanje v znanstvenem, tehnološkem in informacijskem dotoku iz drugih razvitih držav v EU in Severni Ameriki.

Ekonomist in predavatelj Matej Lahovnik je v tej luči za Bloomberg Adria ocenil, da bi bil izstop države iz alianse "svojevrstna norost".

Z vidika zaščite investicij so članstva v EU, Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj OECD in Natu zelo pomembna, je povedal, "saj smo zaradi njih v očeh tujih investitorjev verodostojni in zanesljivi s predvidljivim poslovnim okoljem". Poslovno okolje pri nas je zaradi "nenehnega mrcvarjenja davčnega sistema" in uvajanja novih dajatev že tako nepredvidljivo, je kritičen ekonomist.

Podpora pada, a izstop skoraj nemogoč

Z njim se glede negativnih makroekonomskih učinkov strinja tudi nekdanji veleposlanik Slovenije pri Natu Erik Kopač, ki sicer meni, da je izstop tako rekoč nemogoč, saj je "tako za vstop kot tudi za izstop potrebna dvotretjinska parlamentarna večina".

Izstop iz zavezništva bi bil negativen signal za tuje vlagatelje in neposredne tuje investicije, s katerimi ima država zaradi obstoječe fiskalne politike že zdaj težave, pojasnjuje strokovnjak za obrambno ekonomiko.  

Zveza periodično sama v članicah izvaja merjenja javnega mnenja, ki vključujejo vse od podpore članstvu do javnega sentimenta o izdatkih. Leto dni staro poročilo kaže, da smo Slovenci v primerjavi z drugimi narodi v aliansi skeptični tako do vprašanja članstva kot tudi izdatkov.

Članstvo sicer podpira 58 odstotkov Slovencev, proti pa je 11 odstotkov. Medtem pa povišanje izdatkov podpira le 24 odstotkov vprašanih; da ti ostanejo na trenutni ravni, je glasovalo 36 odstotkov; da naj se zmanjšajo pa meni 25 odstotkov. Pri obeh vprašanjih je Slovenija na izrazitem repu 32 članic zveze.

 

Grošelj: Negativne posledice za bonitetno oceno

Kakšni so sploh izdatki za zvezo? Francija, Nemčija in Združeno kraljestvo skupaj pokrivajo okoli polovice obrambnih izdatkov zaveznikov, brez upoštevanja ZDA. Čeprav je govora o treh oziroma petih odstotkih BDP za obrambo, podatki zveze kažejo, da so skupne naložbe vseh članic šele lani presegle dvoodstotni prag.

Te so še leta 2014 v skupni proračun namenile v povprečju 1,43 odstotka, medtem ko so komaj lani z 2,02 odstotka presegle dvoodstotno mejo. V absolutnih številkah to pomeni več kot 485 milijard dolarjev (prilagojeno cenam iz leta 2021). Skupni letni proračun same zveze sicer letos znaša približno 5,4 milijarde dolarjev.

Geopolitični analitik in obramboslovec Klemen Grošelj zato meni, da bi izstop privedel do "svojevrstne izolacije v mednarodni skupnosti, še zlasti med našimi ključnimi zavezniki in trgovinskimi partnerji. Slovenija bi se na neki način samoizločila iz naravnega mednarodnega okolja." Tudi on poudarja, da bi imel izstop negativne posledice za bonitetno oceno države, kar bi postavilo pod vprašaj "dolg in ceno zadolževanja".

Obrambna podjetja: Razprava slab signal, a izstop nas ne skrbi

"Slovenija v mednarodni primerjavi nima obsežne obrambne industrije, a je sektor v razcvetu, saj po nekaterih ocenah generira okoli milijarde evrov prometa," o stanju v industriji, ki bi jo izstop najbolj prizadel, meni Kopač. Najbolj bi to prizadelo podjetja, ki so se ukvarjajo s programsko opremo, elektrooptiko, električnimi pogonskimi sklopi in droni, našteva poznavalec.

Goran Gačnik, direktor podjetja C-Astral, največjega izdelovalca dronov pri nas, izpostavlja, da se ne uvrščajo med klasična obrambna podjetja, saj izdelujejo produkte za dvojno rabo. "Naše drone uporablja policija, gasilci, obalna straža in drugi, ki niso del obrambne sestave, zato nas morebitni izstop pretirano ne skrbi," je pojasnil prednosti izdelave produktov za dvojno rabo, kar kot del obrambnega proračuna predvideva nova resolucija o dvigu izdatkov. "Osebno pa se sprašujem, zakaj bi to storili," dodaja glede referendumske pobude za izstop.

"Izstop iz Nata bi povečal breme za lokalno industrijo, škoda bi bila omejena, dokler ne bi bila ogrožena naša dolgoročna sodelovanja in pogodbe," ocenjuje direktor našega največjega obrambnega podjetja Arex, Tim Castagne. Pravi, da je del skupine, ki ima v lasti Arex, tudi avstrijsko obrambno podjetje Steyr Arms. "Avstrija sicer ni članica, a večino poslov podjetje opravi v evropskih državah članicah zveze," pojasnjuje.

Ivo Boscarol, lastnik obrambnega podjetja Timtec Defense, je ocenil, da izstop na omenjeno podjetje ne bi imel bistvenega vpliva.

"Ravnokar smo napolnili tretjo halo, zato je razprava o tem, ali bomo ostali v Natu, zelo slab signal za mednarodne partnerje, ki prihajajo k nam," o negativnih učinkih same razprave na organizacijo prvega domačega obrambnega sejma meni direktor Grozda obrambne industrije Slovenije Boštjan Skalar.

"Ne gre samo za obrambno industrijo, ampak tudi za odvračalni učinek na civilni del, saj gre za izdelke za dvojno rabo in podjetja, ki se šele zanimajo za vstop v obrambno industrijo," pojasnjuje in dodaja, da je že razprava o referendumu "zelo slab signal" tujim razvojnim partnerjem. Skalar svari, da bi lahko razprava o izdatkih in članstvu ogrozila namere domačih dobaviteljev, ki se poskušajo uveljaviti kot izdelovalci končnih izdelkov z veliko dodano vrednostjo, "saj bi to lahko zavrlo investicije in razvojni cikel".

 

Lahovnik: Nato najcenejša možnost

Ker je razprave o referendumih sprožilo vprašanje dviga izdatkov za članstvo, naj omenimo še pomembno dejstvo, ki ga poudarja stroka: članstvo niža izdatke za obrambo. "Glede na zmogljivosti, ki bi jih država morala razviti za obrambo po izstopu, bi stroški tega presegli tri odstotke BDP," ocenjuje Grošelj.

Slovenija je še do predlani namenjala le 1,3 odstotka BDP (842,06 milijona evrov), lani pa je izdatke povečala na 1,37 odstotka. Po veljavnih dokumentih je vlada letos načrtovala obrambno trošenje v vrednosti 1,53 odstotka BDP oziroma 1,075 milijarde evrov, a je naknadno cilje zaradi pritiska ZDA povečala na dva odstotka ali 1,405 milijarde evrov.  

"Nato kot najmočnejše vojaško zavezništvo na svetu predstavlja najcenejšo in najbolj zanesljivo zavarovalno polico za varnost," meni Lahovnik, saj "se malim državam veliko bolj splača sodelovati v takšnih kolektivnih varnostnih zvezah. Zgovoren dokaz so Balti in pa tudi Švedska ter Finska, ki sta pred kratkim pristopili k Natu, ker jim zagotavlja dodatno varnost pred Rusijo", meni ekonomist.

Po drugi strani Kopač ocenjuje, da bi lahko izstop znižal javnofinančne stroške, ker bi tako odpadle zaveze Natu o obrambnih izdatkih. "A če želi država resno in samostojno zagotavljati nacionalno obrambo, bi za to morala porabiti več, saj bi morala vse zmogljivosti, ki jih zagotavlja zavezništvo, odslej zagotoviti sama." Lahko pa bi zmogljivosti in posledično stroške tudi zmanjšala, dodaja nekdanji slovenski predstavnik pri Natu.

 

Opcija nevtralnosti

Ena od možnosti bi bila razglasitev nevtralnosti, pri čemer se izpostavlja sosednja Avstrija. Grošelj v primeru naših severnih sosedov izpostavlja, da ti "zavestno namenjajo za obrambo manj, kot bi morali, ker računajo na soseščino EU in Nato." Vseeno je tudi nova avstrijska koalicija začela dvigovati izdatke za obrambo na dva odstotka, tako da v Evropi kmalu ne bo države, ki bi za obrambo namenjala manj od tega, pravi strokovnjak.

Politolog in predavatelj Faris Kočan, ki k Avstriji v klub nevtralnih dodaja še Irsko in Švico, pravi, da Irska namenja 1,2 milijarde evrov za obrambne izdatke oziroma 0,24 odstotka BDP in bo do leta 2028 zanje namenila 1,5 milijarde evrov. Švica za svoje obrambne izdatke namenja približno 6 milijard evrov, kar je okoli 0,7 odstotka BDP. Pri tem pa opozarja na širši kontekst nevtralnosti. "Švica je nevtralna že od Dunajskega kongresa leta 1815, Irska je nevtralnost razglasila v času 2. svetovne vojne, Avstrija pa je bila prisiljena v nevtralnost z avstrijsko državno pogodbo," je o razlogih za takšno odločitev zapisal politolog.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar