Slovenija proti Izraelu: Ali s sankcijami postajamo geopolitični akter?

Slovenija poskuša na račun sankcij proti Izraelu odigrati večjo geopolitično vlogo in okrepiti svojo mednarodno vidnost. "Vlada si kupuje ugled pri državah globalnega juga v kontekstu nestalnega članstva v Varnostnem svetu ZN," ambicije in cilje vlade oceni politolog s Fakultete za družbene vede Faris Kočan.

Če sta cilj vidnost in prevzemanje pobude, kakšen je kontekst brezzobih ukrepov? "Predvolilni čas," ocenjuje strokovnjak. "Zadnji predvolilni manever bo verjetno pridružitev tožbi Južne Afrike pred Meddržavnim sodiščem," pravi, pri čemer gre za tožbo proti Izraelu zaradi suma izvajanja genocida v Gazi.

Stopnjevanje pritiska

Protiizraelske sankcije si v zadnjih tednih hitro sledijo. Vlada je nazadnje v sredo sprejela sklep o prepovedi uvoza blaga iz Izraela, ki izvira iz nezakonitih izraelskih naselbin na zasedenih palestinskih ozemljih. "Prepoved uvoza pomeni nadaljevanje pritiska Slovenije na Izrael zaradi uničevanja Gaze in stradanja tamkajšnjega prebivalstva," so glede ukrepa zapisali v kabinetu predsednika vlade.

Ukrep je le zadnji v kaskadi enostranskih sankcij, saj je Slovenija prejšnji teden prepovedala trgovino z orožjem z embargom na uvoz, izvoz in tranzit orožja v Izrael in iz njega.

Še pred tem je sredi julija dva ministra izraelske vlade razglasila za nezaželeni osebi. Na ravni vlade je bila ustanovljena celo koordinacijska sankcijska skupina, ki pripravlja predloge ukrepov.

Ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon je med najbolj verjetnimi izpostavila prekinitev rednih letalskih povezav z judovsko državo, saj naj bi licence prevozniku Israir potekle oktobra.

"Tako rekoč pri vsakem ukrepu ali s tem, ko smo dva ministra izraelske vlade razglasili za nezaželeni osebi, ali s prepovedjo trgovanja z orožjem, ali zdaj z gospodarskimi sankcijami orjemo ledino znotraj EU," je o cilju ukrepov, ki so povsem simbolne narave za RTV Slovenija pojasnila ministrica.

Embargo na avokado

Premier Robert Golob je na unilateralno ukrepanje vlade namignil še pred julijskim srečanjem zunanjih ministrov, in sicer v primeru, če se države članice ne bodo odločile za skupne sankcije proti bližnjevzhodni državi.

Do teh v pričakovanem okviru pridružitvenega sporazuma med EU in Izraelom ni prišlo. Evropske države so glede Izraela razdeljene, zaradi česar je vlada z embargom na orožje in zdaj s trgovino z zasedenimi ozemlji naposled uresničila svoje napovedi o enostranskem ukrepanju.

Nemara še ambicioznejši od trgovinskih ukrepov, ki ne zadevajo blagovne menjave z Izraelom, ampak zgolj z njegovimi nezakonito prisvojenimi ozemlji, je embargo orožja.

Da velik del evropske nesložnosti izvira prav iz trgovine z orožjem oziroma precejšnje varnostne odvisnosti od izraelske tehnologije, ki jo Slovenija po novem prepoveduje, meni stroka. "Splošnega oziroma enotnega embarga in sankcij proti Izraelu s strani EU ni pričakovati," uspešnost vlade pri namerah prevzemanja pobude in vidnejše vloge ocenjuje nekdanji veleposlanik pri zvezi Nato Erik Kopač.  

Tudi sredin trgovinski ukrep je skrajno simbolen. Slovenija je namreč v letu 2023 z zasedenih ozemelj uvozila kipce v vrednosti 1.904 evrov, tja pa smo izvozili za 4,8 milijona evrov blaga, kažejo statistični podatki. Lani smo v Slovenijo s tega območja uvozili avokade v vrednosti 30 tisoč evrov, medtem ko se je izvoz - v pretežni meri zdravil - zmanjšal na 3,6 milijona evrov.

Kršitve prava ne bo, ukrep ničen

Razloge za silovito stopnjevanje protiizraelskih sankcij lahko zato iščemo tudi v dejstvu, da imajo te zelo omejene dejanske posledice. Tudi če bi se Ljubljana teoretično odločila za celovit embargo - s čimer bi sicer kršila evropsko zakonodajo -, je blagovna menjava med Slovenijo in Izraelom pičla.

"Če bi Slovenija uvedla splošni embargo, bi s tem kršila evropsko pravo," opozarja Kopač, kajti EU je skupno ekonomsko območje. Lahko bi teoretično izdali prepoved sodelovanja s posameznimi podjetji, "embarga na blago iz Izraela pa ne, saj lahko to prispe v Avstrijo in že naslednji dan v Slovenijo" pravi.

Kočan glede omejevanja trgovine z orožjem opozarja na možnost tožb na Sodišču EU ali postopkov Evropske komisije, "saj bi šlo za arbitraren poseg v skupne standarde".

Kar zadeva tranzit orožja iz držav EU, pa vladni organi s temi podatki niti ne razpolagajo; prav tako bi lahko Slovenijo prizadeta podjetja tožila, če bi se država odločila za ustavitev tranzita.

Zato je državni sekretar na ministrstvu za obrambo (MORS) Boštjan Pavlin na naše vprašanje, ali se vlada zaveda, da tvega pravne posledice, odgovoril, da to sicer drži, a da je ta prav zaradi tega sprejela sklep, ki je skladen z nacionalno in evropsko zakonodajo. Kar spet pomeni, da je ukrep simbolen oziroma ničen.  

Nahtigal: Krepitev normativne vloge države 

Nepomembna trgovina pri sankcioniranju Izraela zato ni ovira, saj ta vladi omogoča zunanjepolitično gestikuliranje, s katerim poskuša podpreti zaostreno protiizraelsko retoriko. "Ključno je, da imamo zdaj ta politični pogum in da nadaljujemo pritisk," je uvedbo ukrepa omejevanja trgovine z orožjem za časnik Delo opisala ministrica in podpredsednica vlade Fajon.

"Proaktivno delovanje je na načelni ravni najboljša pot za krepitev normativne vloge EU in Slovenije, skladne s sprejetimi in zavezujočimi temeljnimi evropskimi pogodbami," aktivnosti Slovenije ocenjuje predstojnik Katedre za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede in poznavalec mednarodnega prava Matjaž Nahtigal.

Pravi, da zaradi potez Slovenije pričakuje, "da bo proaktivnega delovanja in ukrepov s strani držav EU, evropskih institucij in širše mednarodne skupnosti v prihodnjih dneh še več".

Izpostavlja, da je bilo veliko skepse tudi ob priznanju Palestine, danes pa podobno napovedujeta Francija in Velika Britanija. "Priznanje je pomembno dejanje v mednarodnem pravu," izpostavlja pravnik.

Tudi v interesu evropskih in slovenskega gospodarstva je, pravi, ohranjanje na pravilih temelječega mednarodnega pravnega reda in spoštovanje mednarodnega humanitarnega prava.  

Da je kovanje vpliva ali celo prekinitve spopadov s simbolnimi gestami malo verjetno, pa meni Kopač. "Da bo denimo Nemčija sledila zgledu Slovenije in prenehala izvažati podmornice v Izrael, je malo verjetno", pravi strokovnjak za vojno ekonomiko. "Tu so še Italijani z letali in helikopterji pa Čehi s strelivom in tako dalje," našteva.

Spruk: Simbolne geste imajo svojo ceno

Toda vladnemu oportunemu kalkuliranju se lahko ne glede na skromnost blagovne menjave zalomi z vidika strateškega gospodarskega sodelovanja, opozarja ekonomist in profesor z Ekonomske fakultete Rok Spruk.

Opozarja, da imajo tudi simbolne geste svojo ceno, "še zlasti v mednarodni trgovini in politiki". Gospodarske posledice protiizraelskega ter propalestinskega zunanjepolitičnega aktivizma vlade bo gospodarstvo čutilo vsaj desetletje z nižjo stopnjo konkurenčnosti, izključitvijo iz ponudbenih verig in še hitrejšo gospodarsko ter inovacijsko stagnacijo, napoveduje ekonomist. "Embargo je utemeljen na dogmatičnem nasprotovanju enemu izmed vodilnih inovatorjev na področju tehnologij za zaščito civilnega prebivalstva," dodaja. 

"Čeprav je embargo predstavljen kot simbolna gesta zunanjepolitičnega usklajevanja, ima lahko daljnosežne in nenamerne posledice za slovensko civilno zaščito, kajti Izrael ni le eden vodilnih svetovnih izvoznikov obrambne opreme, temveč tudi globalni inovator na področju tehnologij z dvojnim namenom," navaja ekonomist.

"Zavedati se je treba, da je celotna EU močno odvisna od izraelske protiletalske tehnologije, in to ravno v času, ko se Evropa odloča za vzpostavljanje lastne strateške zračne obrambe," opozarja Kopač. Veliki geopolitični igralci, kot sta ZDA ter v EU Nemčija, so izraelski partnerji in zavezniki, zato strateškega učinka sankcij ni pričakovati.   

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar