Od pistacij do visoke tehnologije: Kaj trgujemo z Izraelom in Iranom?

Slovenija in druge države regije Adria so že občutile posredne posledice zaostrovanja na Bližnjem vzhodu, ki ga je povzročilo vojaško obračunavanje med Izraelom in Iranom.

Cene nafte na svetovnem trgu so nemudoma poskočile in močno nihale, kar je vodilo v višje maloprodajne cene naftnih derivatov v Sloveniji in več drugih državah.

Čeprav so se cene trenutno stabilizirale zaradi dogovorjenega premirja, je jasno, da je to premirje krhko in da obstaja nevarnost novih vojaških spopadov na Bližnjem vzhodu, kar bi lahko znova negativno vplivalo na svetovno in regionalno gospodarstvo.

Ker so nedavni dogodki jasno pokazali, kakšni so lahko posredni učinki, smo se odločili analizirati morebitne neposredne posledice, torej kakšne trgovinske odnose imajo države regije z Izraelom in Iranom ter koliko bi lahko izgubile ob morebitnih motnjah v izvozu na ta trga.      

Vse razen Slovenije imajo kronični primanjkljaj v trgovini z Izraelom

Za potrebe tega prispevka smo uporabili podatke statističnih uradov držav regije Adria, Svetovne trgovinske organizacije in statistične spletne strani Združenih narodov za trgovino (UN Comtrade).

Slovenija, kot gospodarsko najrazvitejša država regije Adria in z največjo skupno zunanjetrgovinsko menjavo ima tudi največjo blagovno menjavo z Izraelom.

Lani je znašala okoli 136 milijonov evrov, natančneje 76 milijonov evrov izvoza in okoli 60 milijonov evrov uvoza.

To je sicer relativno malo, le 0,1 odstotka celotne trgovinske menjave Slovenije, ki je leta 2024 znašala 130 milijard evrov.

Slovenija sicer večinoma izvaža blago z višjo dodano vrednostjo – tako tudi v Izrael izvaža farmacevtske izdelke, stroje in naprave, električno opremo in druge izdelke z višjo dodano vrednostjo. Iz Izraela pa uvaža optično in medicinsko opremo, kemikalije ter plastične mase.

 

 

Trgovina z Iranom je bolj omejena in se giblje okoli 20 milijonov evrov izvoza v letu 2024 ter tri milijonov evrov uvoza. Slovenci v Iran izvažajo predvsem farmacevtske izdelke, stroje in električno opremo, uvažajo pa, kot ste že uganili, pistacije in preproge.

 

 

Kaj pa druge države regije Adria

Srbija: Srbi so v zadnjem obdobju v Izrael izvažali predvsem hrano, rudnine, električno opremo in strelivo, uvažali pa največ optičnih in medicinskih instrumentov, kemikalij, plastičnih materialov in visokotehnološke opreme. Izvoz Srbije v Izrael je lani znašal približno 24 milijonov evrov, uvoz pa okoli 38 milijonov, kar pomeni, da ima država trgovinski primanjkljaj v višini približno 14 milijonov evrov.

Vendar pa imajo kronični primanjkljaj z Izraelom tudi druge države regije Adrija, kar dokazuje vlogo Izraela kot dobavitelja predvsem blaga z visoko dodano vrednostjo, kot so tehnologija, oprema itd., medtem ko se izvoz regije (razen Slovenije) opira predvsem na kmetijske proizvode, tekstil in druge izdelke z nizko ali nikakršno dodano vrednostjo.

Kaj pa trguje Srbija z Iranom? Podobno kot sosednje države ima tudi Srbija precej skromno blagovno menjavo s to državo, ki je leta 2024 znašala okoli 5 milijonov evrov izvoza in približno 2 milijona evrov uvoza. Pretežno se izvažajo žita, drugi prehrambni proizvodi, stroji in oprema, uvaža pa se največ oreščkov (predvsem pistacij), tekstila in preprog, pa tudi naftnih derivatov.

Severna Makedonija pa je z Izraelom imela v letu 2024 približno 25 milijonov evrov blagovne menjave, kar je več kot v prejšnjih letih, a še vedno zanemarljivo glede na celotno trgovinsko menjavo države s tujino, ki je lani znašala skoraj 19 milijard evrov.

V desetih letih Makedonija je z Izraelom skupno dosegla približno 65 milijonov evrov izvoza in 152 milijonov evrov uvoza, kar pomeni, da smo v desetih letih ustvarili primanjkljaj v višini okoli 88 milijonov evrov. Značilno je, da je Makedonija šele v letu 2024 prvič izkazala presežek v trgovini z Izraelom, in sicer 4,2 milijona evrov, pri izvozu v višini 15 milijonov in uvozu v višini 10,8 milijona evrov.

Največji delež izvoza predstavlja tobak (okoli 30 odstotkov), sledijo prehrambni izdelki (25 odstotkov), tekstil (20 odstotkov), medtem ko se največ uvaža kmetijskih proizvodov (15 odstotkov), kemikalij (20 odstotkov) ter strojev in opreme (15 odstotkov).

Ko govorimo o trgovini z Iranom, so bile tudi leta, ko je skupna blagovna menjava skoraj dosegla 30 milijonov evrov, a večinoma kot uvoz iz te države. Največji izvoz v zadnjem desetletju so dosegli leta 2022, in sicer nekaj več kot en milijon evrov. Z Iranom je Makedonija imela stalni trgovinski primanjkljaj – tako so lani od Makedonije kupili blago v vrednosti le 356 tisoč evrov, in sicer stroje, transportno opremo ter malo tobaka. Po drugi strani pa so iz Irana uvozili za okoli 15 milijonov evrov, kar pomeni primanjkljaj v višini 14,6 milijona evrov – skoraj kot da izvoza sploh nimamo.

V prvih štirih mesecih leta 2025 državni statistični urad sploh ni zabeležil izvoza v Iran, medtem ko je uvoz znašal 3,5 milijona evrov, in sicer večinoma hrane in kemijskih izdelkov. Iz Irana, podobno kot druge balkanske države, uvažamo nekatere naftne derivate, plastične mase, preproge, tekstil in oreščke.

Bosna in Hercegovina, katere zunanja trgovinska menjava je usmerjena predvsem na regionalne trge in Evropsko unijo, je leta 2024 v Izrael izvozila za okoli 7 milijonov evrov blaga, predvsem kovine, pohištvo in tekstil, z Izraelom uvažala pa je predvsem kemijske izdelke, stroje in kmetijske pridelke (južno sadje) v vrednosti okoli 17 milijonov evrov. Tudi BiH, podobno kot Makedonija in Srbija, ima kronični primanjkljaj v blagovni menjavi z Izraelom.

BiH v Iran izvozi malo, komaj okoli 1,5 milijona evrov letno, uvoz pa znaša okoli 1,1 milijona evrov. Pretežno izvaža lesne izdelke, kovine in hrano, uvaža pa oreščke, preproge in plastiko.

Hrvaška, članica EU od leta 2013, ima manjši del svoje trgovine z Izraelom – izvaža predvsem lesne izdelke in prehrano (konzervirane ribe in mesne izdelke), uvaža pa umetna gnojila, električno opremo, optične instrumente, južno sadje itd. Izvoz v Izrael je leta 2024 znašal približno 35 milijonov evrov, uvoz pa okoli 52 milijonov evrov.

Hrvaška, kot članica EU, ima zaradi sankcij proti Iranu skromen izvoz, okoli 8 milijonov evrov in uvoz v višini dva milijonov evrov. Izvaža predvsem hrano, kemikalije, stroje, uvaža pa oreščke, naftne derivate in preproge.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar