Neobanke so med uporabniki vse bolj popularne. Če so nekateri mnenja, da zaradi brezplačnih računov, primer nemške N26 govori drugačno zgodbo. Pred našo kamero je stopila direktorica globalnih komunikacij pri N26 Crystal Goh:
"Lahko povem, da se je v Sloveniji v zadnjih dveh letih odnos uporabnikov do banke zelo poglobil. Ena od treh strank v Sloveniji ima plačljiv račun. "
Po njenih besedah imajo okoli sto tisoč strank iz Slovenije, kar pomeni, da jih okoli 30 tisoč plačuje nekakšno naročnino. "Naš osnovni račun sicer ponuja vse osnovne storitve brezplačno, vendar več kot 30 odstotkov uporabnikov verjame, da plačljivi računi prinašajo dodatne koristi – ali je to zaradi zavarovanja, višjih obrestnih mer na depozite – in so pripravljeni to tudi plačati."
Kdo vse prehiteva Slovenijo
Pogovarjali smo se tudi z direktorico marketinga pri AutoWallis Group Orsolyo Györke, ki so leta 2022 prevzeli avtotrgovca Avto Aktiv. Spregovorila je o poti, ki so jo prehodili v Sloveniji do danes, primerjala pa je tudi trge, kjer so prisotni z znamko BMW:
"Med madžarskimi, češkimi in slovenskimi kupci BMW ne vidimo bistvenih razlik. Visoka kupna moč in spoštovanje kakovosti sta značilni za kupce v vseh treh državah. Na Češkem prodamo več športnih modelov M kot na Madžarskem ali v Sloveniji./.../V Avstriji nismo prisotni z znamko BMW. Med prej omenjenimi državami pa ima najvišjo kupno moč Češka."
Kaj bo z S&P 500 v letu 2026
Za tiste, bolj nagnjenim k tveganju in ki so stopili korak naprej od bančnih depozitov, imamo dobro novico. Namreč, preverili smo pričakovanja analitikov za leto 2026 glede indeksa S&P 500, in večina med njimi je precej bikovsko razpoložena. Izpostavljamo eno mnenje (več mnenj, s konkretnimi napovedi o rasti ameriškega indeksa, najdete tukaj):
"Čeprav obstajata balon v zvezi z umetno inteligenco (AI) in skrb glede vrednotenja, menimo, da trenutno povišani multiplikatorji pravilno napovedujejo nadpovprečno rast dobičkov, znatno povečanje investicij v AI, rast izplačil delničarjem ter bolj ugodno fiskalno politiko."
Gre za mnenje JPMorgana, ki pa pri prepričanju o prihodnji rasti ni osamljen. V članku izpostavljamo še napovedi Morgan Stanleya, HSBC, Deutsche Bank, ...
Kaj se s cenami nepremičnin in najemninami dogaja v Kranju
V seriji člankov o naložbenih nepremičninah smo tokrat pod lupo vzeli Kranj. V Kranju je število transakcij v prvi polovici medletno upadlo za 15 do 20 odstotkov, hkrati pa je bila rast cen v prvi polovici leta med največjimi v državi, je Gurs zapisal v polletnem poročilu. Kaj pravijo nepremičninski posredniki?
Po besedah Jana Bobnarja iz agencije Nepremičnine Kranj je izmed vseh njihovih sklenjenih poslov okoli 30 odstotkov naložbenih nakupov stanovanj, a se delež med posameznimi leti razlikuje. Alenka Štepec, AJP /KW Slovenija, dodaja, da so pri naložbenih nakupih najbolj iskane garsonjere, eno- in dvosobna stanovanja. Kupci želijo novejša stanovanja. Med njimi so po njenih izkušnjah predvsem ljudje z razpoložljivimi finančnimi sredstvi, večinoma zrela generacija, občasno mlajši s pomočjo staršev.
Koliko je treba odšteti za kvadratni meter stanovanja in kakšne so najemnine, pišemo v članku.
Kaj pa, če se trend obrne?
Evropa je trenutno v fazi, kjer se realne plače popravljajo po letih padanja kupne moči. To je nujen proces za okrevanje potrošnje, vendar pa mora rast ostati usklajena s produktivnostjo ali pa bodo višje plače postale gorivo za inflacijo.
"Vidimo proces normalizacije, kjer delavci upravičeno zahtevajo nadomestilo za preteklo inflacijo," je pojasnil Philip Lane, član izvršnega odbora Evropske centralne banke (ECB). Nadaljuje, da je ključno vprašanje absorpcije:
"Naši podatki kažejo, da je podjetjem letos uspelo vsrkati višje stroške dela z znižanjem svojih dobičkovnih marž. To je blažilec, ki poraja optimizem. Če bi se ta trend obrnil in bi podjetja začela stroške v celoti prenašati na potrošnike, bi se znašli v precej težjem položaju."
Kaj smo še izvedeli ob njegovem obisku v Sloveniji, smo pisali tukaj.
Rusko zamrznjeno premoženje v Evropi - kdo bi ga uporabil, kdo pa temu nasprotuje?
Pomoč Ukrajini je že dolgo časa tema, v zadnjem času pa je vse večkrat na mizi v kontekstu tega pogovor o v Evropi zamrznjenih ruskih sredstvih. Če so nekateri v EU zavzeli stališče, da bi to bilo treba narediti, so naleteli na nasprotovanje Evropske centralne banke. Njena predsednica Christine Lagarde je v primeru uporabe ruskih sredstev posvarila pred negativnimi posledicami za evro. ECB med drugim skrbi scenarij, v katerem bi morala ta zagotoviti likvidnost Euroclearu, če države članice EU ne bi izpolnile svojih zavez o poroštvu.
"Takšen predlog ne pride v poštev, saj bi verjetno kršil pravni vidik Pogodbe EU, ki prepoveduje monetarno financiranje."
To so besede, ki so nam jih sporočili iz ECB. Rešitev, ki se zdaj kristalizira v Bruslju, je t. i. reparacijsko posojilo (reparations loan), ki bi ustrezalo mednarodnopravni zakonodaji. Osrednja težava, s katero se soočajo evropski odločevalci, je načelo imunitete državnega premoženja, katerega garant je mednarodno pravo. Enostranska zaplemba premoženja centralne banke bi bila brez pravnomočne sodbe ali mirovne pogodbe kršitev, ki bi jo Rusija lahko uspešno izpodbijala na sodišču, hkrati pa bi ustvarila nevaren precedens. Podrobneje pišemo tukaj.
Slovenski kriptokovanec, o katerem vsi govorijo, nihče pa na gre na policijo
Tokratne izjave tedna zaključujemo s policijskim pozivom. Policija nadaljuje preiskavo domnevnega oškodovanja vlagateljev v kriptokovanec magnetix, katerega vrednost je strmoglavila in prinesla izgube. Morebitne oškodovance možje v modrem pozivajo, naj se obrnejo na policijo:
"Pri preiskovanju tovrstnih primerov so ključnega pomena oškodovanci, saj lahko le oni natančno pojasnijo, kako naj bi bili preslepljeni, katere obljube so jim bile dane, kaj ni bilo izvedeno ter kakšna morebitna materialna škoda jim je nastala."
Več o konkretnem primeru pišemo na povezavi.
.webp){kind=icon}
