Težki trenutki za Evropo - kako se izogniti razkolu z ZDA

Sporočilo ni moglo biti jasnejše. V 33-stranski strategiji nacionalne varnosti, ki jo je podpisal predsednik Donald Trump, je Bela hiša zapisala, da Evropi grozi izbris, če ne spremeni svoje kulture in politike.

Za britanskega premierja Keira Starmerja, francoskega predsednika Emmanuela Macrona in nemškega kanclerja Friedricha Merza je bil trenutek zadnjega izbruha ključnega zaveznika - zelo v slogu znamenitega govora podpredsednika JD Vancea v Münchnu februarja - zgovoren. Prišel je ravno v času, ko ruska vojna v Ukrajini vstopa v potencialno odločilno fazo.

Evropski voditelji so globoko zaskrbljeni zaradi prizadevanj ZDA, da sklenejo sporazum, pripravljen skupaj z Rusijo, ki bi pomenil kapitulacijo Zahoda. To je omajalo zaupanje v Trumpovo administracijo na stari celini in sprožilo dodatna eksistencialna vprašanja: transatlantsko zavezništvo razpada - ali se lahko Evropa brani sama?

Evropski diplomati včasih primerjajo vodenje Trumpove politike do Ukrajine z vožnjo na vlakcu smrti. Trenutno gledajo navzdol s posebej strmega spusta.

Starmer je oktobra za Bloomberg povedal, da so zavezniki Kijeva upali, da je Ukrajina v "boljšem položaju". Prebrodili so Trumpov kričavi spor v Ovalni pisarni z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim in njegov vrh v Anchorageu z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Zdelo se je, da ZDA prehajajo k ostrejšemu pristopu proti Moskvi in uvajajo sankcije proti njenim ključnim energetskim podjetjem.

Če bi bilo mogoče Kijev vojaško in finančno podpreti tudi skozi zimo, so podporniki Ukrajine upali, da se bodo ruske gospodarske težave naslednje leto še zaostrile, kar bi Putinu oslabilo pogajalski položaj.

A evropski uradniki so se vedno zavedali, da utegne priti do novih preobratov. Minuli mesec se je eden zgodil. Pojavil se je nov ameriško-ruski mirovni načrt, zaradi česar so morali spet uporabiti strategijo javnega pozdravljanja ameriških prizadevanj in zanašanja na to, da jih bo Putin spodkopal.

Ta pristop je zdaj na preizkušnji svojih meja. In ni jasno, ali sploh obstaja načrt B.

Razkritje Bloomberg News, da je ameriški posebni odposlanec Steve Witkoff svetoval Rusiji, kako naj Trumpu predstavi načrt za Ukrajino, je mnoge v Evropi pripravilo do tega, da so izgubili zaupanje v predsednikove pogajalce. Macron je to izrazil na konferenčnem klicu evropskih voditeljev, o katerem je poročal Der Spiegel, in opozoril, da bi ZDA lahko bile tik pred tem, da "izdajo" Ukrajino. Merz naj bi Američane obtožil "igranja iger".

Medtem so ZDA v svojem strateškem dokumentu zapisale, da imajo evropski uradniki "nerealna pričakovanja glede vojne" in obžalovale, da celina trpi zaradi "pomanjkanja samozavesti", ki je najbolj očitno v njenem odnosu do Rusije.

Za Združeno kraljestvo je izziv še posebej izrazit: Starmer si prizadeva pozicionirati Britanijo kot vodilnega zaveznika Ukrajine in evropsko državo, ki je najbliže ZDA. Zaradi edinstvene narave prepletenega vojaškega in obveščevalnega partnerstva je za London pretrganje tako imenovanega "posebnega odnosa" nepredstavljivo.

 

Deloma zato je Združeno kraljestvo bolj umirjeno pri spremljanju Trumpovih potez kot nekatere evropske države. Britanski uradniki opozarjajo, da so se trditve o skorajšnjem dogovoru izkazale za neutemeljene, da je Putin očitno zavrnil ameriške predloge na srečanju s Trumpovimi odposlanci ta teden in da se je načrt vsaj nekoliko spremenjen v korist Ukrajine.

A Evropejci tokrat vidijo potencialno drugačno dinamiko. Evropski diplomati poročajo, da komunikacija z ameriško in ukrajinsko stranjo v zadnjem času ni bila lahka. Prav tako so vse bolj pripravljeni na možnost, da bi Trump odstopil, če ne bo dosegel sporazuma.

"Še vedno obstaja tveganje, da se ZDA umaknejo iz celotne zadeve in jo prepustijo Evropejcem," je dejal John Foreman, nekdanji britanski vojaški ataše v Moskvi in Kijevu. "Izjave o tem, da stojimo 'z ramo ob rami, dokler bo treba', niso strategija. Brez ZDA bo morala Evropa odločiti, ali si lahko privošči nadaljnjo vojaško in finančno podporo Ukrajini."

Medtem je Zelenski pod pritiskom tako ZDA kot domačega korupcijskega škandala, ki je prinesel spremembe v njegovi najožji ekipi in bi lahko oslabil Kijev pri odporu proti slabemu sporazumu, je dejal eden od uradnikov.

Prav tako ni jasno, ali bo Evropi uspelo pripraviti izvedljiv načrt za financiranje podpore Ukrajini v prihodnje. Predlog za uporabo zamrznjenih sredstev ruske centralne banke za financiranje Kijeva ostaja negotov - zadržuje ga Belgija, nasprotujejo pa mu ZDA. Merz se je uprl vsakršnemu ameriškemu poskusu, da bi si ZDA prilastile denar, in opozoril, da "ni možnosti, da bi denar, ki ga mobiliziramo, ostal ZDA".

Primarni cilj je izogniti se situaciji, v kateri bi bil izmučeni Zelenski prisiljen s strani ZDA umakniti čete iz donbaskega območja in pristati na dogovor brez resnih ameriških varnostnih jamstev. Evropski uradniki pravijo, da to ne bi bil pravičen mir in bi le spodbudilo prihodnjo širšo vojno z Rusijo. Delegacije iz Evrope bodo v prihodnjih dneh odpotovale v ZDA, da bi razpravljale o stanju pogovorov.

Foto: Bloomberg

 

Evropa — zlasti Združeno kraljestvo — še vedno upa, da bo Trump ponovno zavzel oktobrsko stališče, v Putinu videl oviro za mir in okrepil pritisk na rusko gospodarstvo. A voditelji se hkrati bojijo, da bi si lahko umil roke nad vojno, če ne bo dosegel dogovora.

Zahodni evropski uradnik pravi, da obstajajo različne različice, kako bi to lahko bilo videti. Najslabši scenarij bi bil, da bi Trump zmanjšal pritisk na Rusijo, blokiral uporabo ameriškega orožja v Ukrajini in ustavil izmenjavo obveščevalnih podatkov s Kijevom, kar bi Evropo pustilo povsem samo. Manj slab izid bi bil, da bi Trump dejal, da je to zdaj evropska vojna, a bi še vedno prodajal orožje Natu za uporabo v Ukrajini in ohranil obveščevalno sodelovanje.

Starmer, Macron in Merz vidijo svojo ključno nalogo v preprečitvi razkola med ZDA in Evropo, kar sami vidijo kot ključen strateški cilj Rusije. To razkriva tudi trajno odvisnost celine od Amerike.

"Evropa se je navadila na ameriško varnostno odejo, leta premalo vlagala, ignorirala opozorila o umikanju in se ni ustrezno pripravila," je dejal Foreman. "Posledice te strateške zmote so zdaj jasne."

Vsi trije evropski voditelji se soočajo z domačimi političnimi tekmeci na desnici, ki uživajo podporo nacionalističnih Trumpovih uradnikov, kot je Vance. Strateški dokument se je skliceval na potrebo po političnih spremembah v Evropi, da bi se "ponovno vzpostavili pogoji strateške stabilnosti na evrazijskem kopnem in zmanjšalo tveganje konflikta med Rusijo in evropskimi državami".

Kljub temu dokument nakazuje nadaljnjo ameriško vpetost na kontinentu. "Ne samo, da si ne moremo privoščiti odpisati Evrope, to bi bilo tudi samodestruktivno," je zapisano v njem.

 

__

S pomočjo Ellen Milligan - Bloomberg.