E-pismo: Postarani, a nepogrešljivi?

Za nami je 1. maj, praznik dela, ko se spomnimo na pomen delavcev in pomen boja za njihove pravice. Sindikalno organiziranje in skupni pritisk na delodajalce je bil v preteklosti edini način, da je lahko delavska stran dosegla več pravic in boljše pogoje dela.

V zadnjih letih se je tehtnica nagnila v korist zaposlenih. Podjetja in njihova vodstva so se znašla v nenavadnem položaju, ko se morajo boriti za svoje zaposlene, ti pa lahko po novem celo postavljajo pogoje, pod katerimi so pripravljeni delati; od višine zaslužka do delovnega časa.

Trg dela: izstopov je več kot vstopov

Grožnje v smislu "tam so vrata, na tvoje mesto čaka vrsta kandidatov" ne delujejo več, saj vrste novih kandidatov pred vrati podjetij že lep čas ni več. Gre za preprosto matematiko, ki jo je pred kratkim lepo povzel državni sekretar na ministrstvu za delo Igor Feketija: "Glavna strukturna značilnost je staranje prebivalstva. Število tistih, ki vstopajo na trg dela, ni toliko kot tistih, ki izstopajo." Upokojitev je skratka več, kot je kandidatov za novo zaposlitev.

Statistične napovedi so neusmiljene, smo pisali pred dnevi: v začetku leta 1982 je bilo v Sloveniji dvakrat več otrok starih do 14 let kot starejših od 65 let in 2,8-krat več mladih (starih do 19 let). V začetku leta 2022 pa je bilo starejših 40 odstotkov več kot otrok in skoraj osem odstotkov več kot mladih. Evropski statistični urad napoveduje, da bo leta 2100 v Sloveniji starejših 2,5-krat več kot otrok.

Delodajalci so torej prisiljeni zadržati tudi starejše delavce. Še več, prilagoditi jim bodo morali delovna mesta, da bodo zmogli delati pozno v drugo polovico šestdesetih let. Nova pokojninska reforma predvideva dvig upokojitvene starosti na 67 let.

Kakšna bo po novem vloga sindikatov?

"Starejši zaposleni v Sloveniji vse prezgodaj odhajajo v pokoj, saj je zaposlenost v starosti 56 in več let pri nas še vedno med nižjimi v EU. Takšne razmere lahko spremeni samo dodatno usposabljanje starejših na delovnem mestu in sprememba motivacijskih dejavnikov, ki vplivajo na odločitve o odhodu v pokoj ali podaljšanju zaposlitve do višje starosti," je za Bloomberg Adria komentiral profesor z ljubljanske ekonomske fakultete Janez Malačič.

Delavci imajo po novem torej moč, kakršne do zdaj niso imeli, in to celo brez sindikatov. Na nova pravila igre na trgu dela se bodo morali navaditi tako delavci, ki imajo kar naenkrat dobre pogajalske karte, kot delojemalci, ki bodo morali delavcem ponuditi pogoje, pod katerimi bodo želeli priti k njim v službo. Tudi nematerialne, kot je dobro počutje na delovnem mestu.

O svoji vlogi ob novih pravilih igre na trgu dela pa se bodo lahko (samo)izprašali tudi sindikati. Praznik dela je za takšen razmislek odlična priložnost. Lep konec tedna vam želim.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar