.webp){kind=icon}
Ko se je leta 2020 zaradi pandemije svet zaprl, je na milijone zaposlenih svoje računalnike postavilo na jedilne mize. Začela se je revolucija dela na daljavo. Leta 2024 pa je bil z uveljavitvijo modela štiridnevnega delovnega tedna in napovedjo Billa Gatesa, ki govori celo o tridnevnem režimu, storjen korak dlje.
Različne države in podjetja so doslej – bolj ali manj uspešno – testirali model štiridnevnega delovnega tedna, ki predvideva, da število delovnih ur bodisi ostane 40 ali pa se skrajša na 32. Eden največjih izzivov pa je, da je uspeh tega modela odvisen od vrste dela, ki se izvaja … ali?
Po besedah Gatesa, ustanovitelja Microsofta, ki že leta postavlja trende in standarde v poslovnem svetu, bi lahko tridnevni delovni teden zaradi umetne inteligence postal vsakdanjik za skoraj vse. Tudi to je stvar perspektive, kot pri drugih pojavih.
Medtem ko se nekateri bojijo, da bodo roboti ljudem "vzeli" delovna mesta, je Gatesovo stališče, da nam bodo dejansko olajšali delo, saj bodo stroji lahko delali hrano in proizvajali namesto ljudi. Obstajajo voditelji, ki pravijo, da bo umetna inteligenca njihovim delavcem pomagala, da bodo bolj produktivni in delali več. Gates zavzema nasprotno stališče, saj verjame, da bo človek v prihodnosti delal manj.
Zagotovo pa ni edini, ki vidi vlogo umetne inteligence kot pomembno in v prihodnosti predvideva precej krajši delovni teden.
Letos jeseni je izvršni direktor banke JPMorgan Chase Jamie Dimon dejal, da umetno inteligenco že uporablja na tisoče zaposlenih v njegovi banki in da bo ta tehnologija verjetno povzročila drastično izboljšanje kakovosti življenja delavcev. Poudaril je tudi, da bi lahko zaradi te tehnologije delovni teden skrajšali na 3,5 dni.
JPMorgan deluje v približno sto državah in ima več kot 240 tisoč zaposlenih, kar je pomembno upoštevati, ko govorimo o svetovnih trendih v poslovanju. Vodilni v največjih svetovnih podjetjih so namreč dejanski odločevalci, katerih besede in dejanja so pod strogim nadzorom.
Bloomberg
Tudi lastnik Tesle Elon Musk, sicer velik zagovornik dela v pisarni, meni, da bo umetna inteligenca izkoreninila potrebo po delu in ustvarila tako imenovani univerzalni temeljni dohodek. Ugotavlja, da bodo ljudje še vedno lahko delali, vendar ne iz nuje, ampak iz užitka, saj bo umetna inteligenca naredila vse namesto ljudi.
Investicijska banka Goldman Sachs tudi ocenjuje, da bi lahko umetna inteligenca v prihodnjih letih nadomestila ekvivalent 300 milijonov delovnih mest s polnim delovnim časom po vsem svetu. Lani je Simon Cowell, ustvarjalec šova America's Got Talent dejal, da bo nehal delati ob petkih, ker se mu zdi nesmiselno. Hkrati so vodilni v Samsungu prepoznali prednosti nedelovnega petka.
Štiridnevnemu delovnemu tednu je "zeleno luč" prižgal ameriški senator Bernie Sanders, pred kratkim pa poslovnež Steve Cohen. Sanders, predsednik senatnega odbora za zdravje, izobraževanje, delo in pokojnine, je sredi marca predstavil predlog zakona o skrajšanju delovnega časa na 32 ur na teden, ne da bi zmanjšal plače, medtem ko je Cohen izrazil mnenje, da ljudje ob petkih niso preveč produktivni. Hkrati je njegovemu podjetju Point72 Asset Management umetna inteligenca prinesla prihranek 25 milijonov dolarjev.
Mimogrede, zaenkrat edina neprofitna organizacija v ZDA, ki se ukvarja s to problematiko, je WorkFour, ustanovljena leta 2019. Njihovo prvo kampanjo sta podprli Univerza v Cambridgeu in Boston College, kar pomeni, da tudi akademska skupnost prepoznava pozitivne vidike skrajšanega delovnega časa.
Dobro počutje kot imperativ
Petek ustreza konceptu skrajšanega delovnega časa, ki bo resnično osrečil zaposlene. Med pomembnimi razlogi, zakaj jim je prost petek pomemben, je možnost organiziranja izletov in opravljanje nalog sredi tedna. Poleg tega raziskava Trinity College Dublin, izvedena med Irci, kaže, da sta ponedeljek in petek najljubša dneva za delo od doma.
Poročilo Vpliv tehnologije na delovno mesto, ki ga je januarja objavil Tech.co, nakazuje, da 93 odstotkov višjih vodij v organizacijah, ki uporabljajo umetno inteligenco, razmišlja ali je že uvedlo štiridnevni delovni teden.
Josh Bersin, raziskovalni analitik, katerega podjetje se osredotoča na človeške vire, pravi, da štiridnevni delovni teden vodita dva dejavnika: prvi je večja fleksibilnost, drugi pa se nanaša na produktivnost. Iz podjetja Exos, ki sodeluje z velikimi organizacijami, kot je JetBlue, pravijo, da se je izgorelost močno zmanjšala med zaposlenimi v podjetjih, ki so uvedla "fleksibilne petke".
"Tudi tam, kjer petka ne morejo razglasiti za popolnoma dela prost dan, kot je to v primeru letalskih prevoznikov, obstajajo metode, ki bi povečale produktivnost zaposlenih, kot je 'odmor za okrevanje' čez dan," navajajo.
Podjetja že ukrepajo
Mike Neundorfer, izvršni direktor in lastnik podjetja Advanced RV iz Ohia, ki izdeluje rekreacijska vozila s šasijo Mercedesovega Sprinterja, je štiridnevni delovni teden uvedel pred približno 18 meseci in dejal, da je prinesel veliko razliko. "Ljudem omogoča, da izboljšajo svoje dejavnosti v življenju, pa naj gre za vrtnarjenje, preživljanje časa z otroki ali družino."
Zadnje v vrsti podjetij v Evropi, ki je uvedlo štiridnevni delovni teden, je Aksa Akrilik, o čemer je nedavno poročal Bloomberg. Gre za kolektiv, ki ga sestavlja skoraj 1500 zaposlenih. Aksa Akrilik je proizvajalec akrilnih vlaken, ki je na 200 delavcih začel testirati sedanji režim dela brez popravkov plač in dodatkov. Pravijo, da želijo povečati učinkovitost poslovanja in vzpostaviti boljši odnos med zasebnim in poslovnim svetom. V pisnem odgovoru Bloombergu izvršni direktor Cengiz Tas pravi, da je štiridnevni delovni teden naletel na močno podporo, ki spodbuja boljše sodelovanje.
V raziskavi, ki so jo izvedli med zaposlenimi Aksa Akrilik, je podjetje po obdobju pilotne študije razkrilo, da je štiridnevni delovni teden za več kot 85 odstotkov povečal zavzetost zaposlenih in s tem produktivnost, motivacijo ter ravnovesje med delom in zasebnostjo. Izvršni direktor je povedal, da so se močno povečale tudi prijave na delovna mesta.
Nemci vodijo na stari celini
Zdi se, da med delodajalci že dolgo ni bilo tako močne želje po ugajanju delavcev, da bi jih obdržali, dodatna težava pa je kronično pomanjkanje (kvalificirane) delovne sile. Dober primer je Nemčija, ki upa, da bodo delavci zaradi krajšega delovnega tedna postali bolj produktivni, v času, ko se največja evropska gospodarska sila sooča z alarmantnim pomanjkanjem delovne sile.
Zato so Nemci letos januarja začeli s šestmesečnim poskusom štiridnevnega delovnega tedna.
Zagovorniki krajšega delovnega tedna upajo, da bo ta sistem vplival tudi na zmanjšanje brezposelnosti, saj je v zadnjem času zaradi izčrpanosti ali odvisnosti od socialne pomoči veliko delavcev pustilo službo.
Lanskega novembra je nemška Gospodarska zbornica (DIHK) objavila, da ima polovica nemških podjetij težave z zapolnitvijo prostih delovnih mest. Posebej pomemben vidik celotne zgodbe je samo gospodarstvo, saj bo Nemčijo leta 2023 na tisoče prostih delovnih mest stalo več kot 90 milijard evrov, kar je več kot dva odstotka BDP države.
Ali bo krajši delovni teden kakor koli rešil to težavo, ni znano, so pa Nemci pripravljeni tvegati. Medtem pa iz storitvenega sektorja prihajajo dobre novice, saj je Nemčija zasebni sektor v evrskem območju potisnila na najvišjo raven v zadnjih 11 mesecih. Hkrati pa se je proizvodnja še naprej zmanjševala.
