.webp){kind=icon}
V Nemčiji je trenutno zaposlenih približno 820 tisoč delavcev iz držav pristopnic EU iz prvega kroga širitve Unije v letu 2004, kar predstavlja 2,4 odstotka vseh zaposlenih v Nemčiji.
V nasprotju s prvotnimi strahovi pa širitev Unije ni povzročila izpodrinjena domačih delavcev s cenejšo delovno silo iz novih članic, ugotavlja danes objavljeno poročilo nemškega inštituta Ifo.
Daleč največ je delavcev iz Poljske
"Nasprotno, ljudje iz držav pristopnic iz srednje in vzhodne Evrope delajo predvsem na področjih, ki zaradi nizkih plač ali neugodnih delovnih pogojev niso preveč privlačna za domače delavce. Po drugi strani pa je njihov prispevek k pokrivanju pomanjkanja delovne sile v zahtevnejših dejavnostih precej majhen," piše avtor poročila, direktor dresdenskega urada Ifo Joachim Ragnitz.
Preberi še
Indeks PMI: Evrsko območje na krilih storitev dobro začelo drugo četrtletje
Indeks PMI preizkuša pripravljenost Evropske centralne banke (ECB), da junija zniža obrestne mere.
23.04.2024
Nemške banke napovedujejo upadanje cen nepremičnin
Posel financiranja nepremičnin se je leta 2023 v Nemčiji opazno skrčil.
22.04.2024
Se je nemški motor v prvem četrtletju vrtel v pozitivno smer?
Christine Lagarde: 'Nemčija je morda zavila v pravo smer'
18.04.2024
Gospodarska pričakovanja v Nemčiji najvišje po marcu 2022
Ocena gospodarskih razmer v Nemčiji ostala skoraj nespremenjena, globoko v negativnem območju.
16.04.2024
OZS ministru Mescu predlaga zaposlovanje tujcev 'na zaupanje'
OZS ministru Luki Mescu predlaga ukrepe za hitrejše zaposlovanje tujcev.
11.04.2024
Nov rekord: Lani največ delovno aktivnih v zadnjem desetletju
V letu 2023 je bilo v Sloveniji delovno aktivnih okoli 989 tisoč ljudi.
11.04.2024
Pri inštitutu so proučili, koliko delavcev iz Poljske, Češke, Slovaške, Madžarske, Slovenije, Estonije, Latvije, Litve, Malte in Cipra, ki so se EU pridružile leta 2004, dela v Nemčiji.
"Ljudje iz držav pristopnic iz srednje in vzhodne Evrope delajo predvsem na področjih, ki zaradi nizkih plač ali neugodnih delovnih pogojev niso preveč privlačna za domače delavce," je zapisal avtor poročila Joachim Ragnitz.
Daleč največ je delavcev iz Poljske, ki predstavljajo 65 odstotkov skupine tujih delavcev iz omenjenih držav. S 14 odstotki sledijo tisti z Madžarske in z osmimi odstotki tisti s Češke. Delež delavcev iz Slovenije je okoli 1,4 odstoten, kar pomeni približno 11.450 oseb.
Tuji delavci zvišujejo konkurenčnost gospodarstva
Največ delavcev iz teh držav dela v panogah prevoz in logistika, gradbeništvo, storitvene dejavnosti, trgovina, predelovalne dejavnosti ter zdravstvo in oskrba.
"Predvsem v gradbeništvu, kmetijstvu in delih predelovalne industrije (na primer mesna industrija) so pomagali odpraviti pomanjkanje delovne sile ali vsaj preprečiti povečanje stroškov za zadevna podjetja. Zato prispevajo tudi h krepitvi (cenovne) konkurenčnosti proizvodnje v Nemčiji," je zapisal avtor poročila.
V povprečju je neto plača tujcev iz držav pristopnic znašala 2.580 evrov na mesec, povprečje vseh zaposlenih v Nemčiji pa je 3.650 evrov na mesec, še navaja poročilo.
