Umar: V zadnjih petih letih enoodstotna rast realne produktivnosti

"Dolgoletni razvojni zaostanek Slovenije za povprečjem EU se lani ni zmanjšal. Rast BDP temelji predvsem na povečani količini dela, medtem ko rast realne produktivnosti ostaja skromna," so zapisali v novem poročilu Urada za makorekonomske raziskave in razvoj (Umar). V povprečju zadnjega petletnega obdobja je rast realne produktivnosti znašala odstotek, kar je bistveno manj kot pred letom 2009, ko je bila ta triodstotna.

Tako je kupni moči prilagojena raven produktivnosti na zaposlenega leta 2008 dosegla 84 odstotkov povprečja EU, leta 2022 pa le 82 odstotkov. "To je za skoraj 30 odstotkov nižja raven, kot jo dosegajo vodilne inovatorke, ki po visoki ravni produktivnosti še izraziteje izstopajo upoštevaje BDP, ki ga ustvarijo na delovno uro," so zapisali pri Umarju.

Potrebo po pospešitvi rasti produktivnosti, zlasti urne, po njihovem mnenju narekujejo tudi demografski trendi s krčenjem števila prebivalstva v najbolj aktivni starosti (20–64). "V zadnjem desetletju se je število prebivalcev v starosti 20–64 let zmanjšalo za 67 tisoč, torej v povprečju za sedem tisoč letno, projekcije, pri katerih se upošteva zmerni neto selitveni prirast, pa kažejo, da se bo njihovo število do leta 2030 zmanjšalo še za 43 tisoč, do leta 2050 pa za 119 tisoč glede na leto 2022," so jasni na Umarju.

Realna produktivnost izvoznega sektorja, ki je bil tudi v epidemičnih letih glavni vzvod rasti in dohitevanja razvitejših držav EU, je z energetsko krizo v letu 2022 močno upadla, dodajajo pri Umarju. "Realna produktivnost je tudi v prvem polletju 2023 ostala blizu nizkim ravnem iz leta 2022; ob nadaljevanju razmeroma visoke nominalne rasti plač se krepijo domači stroškovni pritiski," ugotavljajo. 

Na Umarju tako poudarjajo, da je pospešena pametna in zelena preobrazba, ki utira pot hitrejši rasti produktivnosti, ključnega pomena za prihodnjo blaginjo Slovenije. "Pospešena rast produktivnosti pri tem ni pomembna zgolj v makroekonomskem smislu, pač pa ima oprijemljive pozitivne učinke tudi za posameznika. Tega ne potrjujejo le podatki o hitrejši rasti plač med slovenskimi podjetji z visoko rastjo produktivnosti, ampak tudi mednarodne študije," so zapisali.

Slabše kot leta 2008

Lani se je Slovenija po kupni moči prilagojeni ravni BDP na prebivalca uvrstila na 16. mesto med 27 članicami EU (leta 2008 na 15. mesto), po ravni produktivnosti na zaposlenega pa na 18. mesto (leta 2008 na 16.).

Po ravni produktivnosti na delovno uro, ki jih zaposleni v Sloveniji v povprečju opravijo manj predvsem v primerjavi z novimi članicami EU, se je Slovenija uvrstila višje, na 13. mesto (leta 2008 na 14.), a je bila raven glede na povprečje EU primerljiva ravni produktivnosti na zaposlenega (82 odstotkov).

Povprečna letna rast produktivnosti pri nas, merjena z BDP na opravljeno uro, se je namreč s 3,4 odstotka v obdobju 2000–2008 znižala na 0,9 odstotka v povprečju obdobja 2009–2022 in je bila z 2,1-odstotno rastjo relativno nizka tudi v obdobju gospodarske konjunkture (2014–2019). "Ključno za upočasnitev trendne rasti produktivnosti med finančno-gospodarsko krizo in po njej je bilo skromnejše kapitalsko poglabljanje z izrazitejšo upočasnitvijo investicij poslovnega sektorja," pojasnjujejo na Umarju.

Kljub skromnim premikom produktivnosti na makro ravni Slovenija na številnih področjih še naprej ohranja dobro izhodišče za pospešeni razvoj, navaja Umar:

1. Podjetniški sektor še naprej izkazuje ugodno finančno stanje. Finančno stanje se je v nekaterih delih gospodarstva v obdobju 2020–2022 sicer poslabšalo, a v podjetniškem sektorju kot celoti je še naprej ugodno. Slovenija naj bi tudi po indeksu gospodarske odpornosti dosegala razmeroma visoko deveto mesto v EU.

2. Gospodarstvo se uspešno vključuje v globalne verige vrednosti, tudi z nadgrajevanjem svoje funkcionalne in tehnološke specializacije. Slovenija se v proizvodni verigi umešča vse višje, hkrati pa proizvodno funkcijo uspešneje od drugih konkurenčnih držav nadgrajuje tudi z ostalimi funkcijami, med katerimi so še posebej pomembne raziskave in razvoj. Pri tem je pozitivno, da pri razvoju novih produktov uporablja znanje z vse več področij, kar se odraža v rastoči ekonomski kompleksnosti, kjer je v zadnjih dveh desetletjih napredovala na 5. mesto (z 12.), na enako mesto pa se v EU uvršča tudi po deležu izvoza srednje in visokotehnološko intenzivnih proizvodov.

3. Izboljšuje se izobrazbenega struktura zaposlenih, prav tako pa se krepi delež gospodarstva, ki temelji na znanju. Med delovno aktivnim prebivalstvom se je v obdobju 2010–2020 bistveno povečal delež terciarno izobraženih in ne zaostaja več veliko za vodilnimi inovatorkami.

4. Določene pozitivne premike je bilo zaznati tudi pri pospešitvi inovacijske in tudi investicijske aktivnosti, pri obeh Slovenija v zadnjih letih napreduje hitreje od povprečja EU. Delež inovacijsko aktivnih podjetij je tako v obdobju 2018–2020 prvič v zadnjem desetletju s 55 odstotki presegel povprečje EU, investicije pa so se zaenkrat pospešile predvsem pri vlaganjih v stroje in opremo.

5. Prebivalci Slovenije imajo pozitiven odnos do podjetništva in digitalne preobrazbe. Pozitivno je tudi vrednotenje vpliva digitalne preobrazbe na gospodarstvo in družbo. Ključni problem tako ni smer, pač pa hitrost in intenzivnost pametne in zelene preobrazbe, še posebej glede na vodilne inovatorke. Napredek Slovenije v inovacijski uspešnosti (glede na evropski inovacijski indeks) je kljub izboljševanju prepočasen, saj bi za dosego vodilnih inovatork potrebovala več kot 30 let. 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar