Top 5 novic za začetek dneva: Pragmatični zasuk turškega sultana

Prišli, videli, zmagali. Tako bi lahko povzeli veliki met naše države v Združenih narodih, ki ga je premier Robert Golob opisal kot enega največjih uspehov diplomacije. Projekt je brez dvoma eden največjih diplomatskih uspehov v zgodovini naše države; za povrhu pa izpeljan v komaj dveh letih in z nikakor ne pričakovano večino. Zadnje je ključno iz dveh razlogov.

Prvič zato, ker še preden si je državni sekretar Vasilij Žbogar uspel otreti solze sreče, že so se s slovensko delegacijo hiteli sestankovati podporniki v generalni skupščini, ki so s sklenitvijo diplomatskega "posla" iz pokroviteljev naše države postali njeni upniki. Kot smo ugotavljali v pogovoru s strokovnjaki, Slovenija velik del uspeha dolguje zahodnim državam na čelu z ZDA, na drugi strani pa brez Kitajske tudi ne bi šlo. Če so Američani idejni očetje diplomatskega veleprojekta, so Kitajci s svojim vplivom v Afriki pragmatični botri. Azijska sila si namreč pri spodjedanju globalnega ameriškega vpliva - zlasti v Evropi in Natu - na vsak način poskuša pridobiti zaveznice. In dolžnice. To pa je druga poanta, saj cena slovenskega podviga na račun drakonskih obresti znabiti visoka, ko bodo trgovci z glasovi preko Atlantika in po azijski svilni poti pripotovali po svoj "kos mesa".

V Luksemburgu o migracijah in zapiranju schengenskih meja

Na včerajšnjem sestanku stalnih predstavnikov članic EU s področja notranjih zadev v Luksemburgu se pristojni ministri strinjali s predlogom uredbe o upravljanju azila in migracij, ki je del migracijskega pakta. "Slovenija podpira kompromisni predlog, izrazili smo tudi neke zadržke, ki smo jih imeli kot Slovenija," je dejal slovenski notranji minister Boštjan Poklukar. Slovenija hkrati podpira tudi potrjeni solidarnostni okvir, ki predvideva, da bi morale države sprejeti migrante iz bolj obremenjenih članic ali pa tem plačati določen znesek. Ministri so med drugim obravnavali tudi poročilo o stanju schengenskega območja, v katerem je Bruselj opozoril, da je pripravljen uporabiti pravna sredstva proti državam, ki izvajajo nadzor na notranjih mejah. Poklukar je zato v razpravi opozoril na nadzor, ki ga Avstrija na meji s Slovenijo izvaja že osmo leto in dodal, da je zdaj na potezi Bruselj.

Turški sultan obrnil ploščo?

Sredi tedna je turška lira strmoglavila na rekordno nizko raven, saj je v sredo v primerjavi z ameriškim dolarjem izgubila sedem odstotkov vrednosti. Za ameriškega zelenca je bilo treba ob koncu dne odšteti že 23,17 lire. V letu dni je tamkajšnja nacionalna valuta tako izgubila že skoraj dvajset odstotkov svoje vrednosti. Zato je drsenje tečajev, ki je od ponovni izvolitvi predsednika Recepa Tayyipa Erdoğana dobilo zgolj dodaten pospešek, ustavil šele odločen poseg oblasti, ki so omejile prodajo deviz, zlasti dolarjev. Za Turčijo netipično, a za ves preostali svet konvencionalno intervencijo, Bloomberg pripisuje, novi sestavi predsedniškega kabineta. Da se nemara le vračajo časi smotrnih oblik monetarne in gospodarske politike, obeta imenovanje novega finančnega ministra Mehmeta Simseka, ki je ob napovedi, da se bo turška gospodarska politika postopoma le vrnila v "racionalne okvirje", tamkajšnjo centralno banko pozval k zmanjšanju obsega - milo rečeno - nenavadnih interventnih monetarnih ukrepov nižanja obrestnih mer vratolomni inflaciji navkljub, ki je lani marsikje presegla sto odstotkov. 

 

Po Američanih tudi Angleži v zategovanje zanke kriptotrgom

Britanski urad za finančno poslovanje bo poostril pravila glede trženja in prodaje kriptovalut, saj si tamkajšnje oblasti prizadevajo dodatno zaščititi potrošnike. Podjetja, ki promovirajo kriptoprodukte ali storitve v Združenem kraljestvu, bodo morala z oktobrom navesti jasno opozorilo, da lahko stranke v visoko tveganih naložbah denar izgubijo. Pravila med drugim prepovedujejo pridobivanje bonusov, ki ga posameznik pridobi s priporočilom tovrstne storitve nekomu drugemu. Zaostritev pogojev glede prodaja kriptovalut na Otoku tako sledi korakom za strožjo regulacijo tega onkraj Atlantika. Ameriška Komisija za vrednostne papirje in borzo je namreč v ponedeljek vložila kazensko ovadbo zoper kripto borzo Binance, podoben spor je sprožila tudi v primeru kripto borze Coinbase.

Duhove v Franciji znova buri upokojevanje

Francoska opozicija je po včerajšnji večurni razgreti razpravi v parlamentu iz obravnave umaknila predlog zakona, s katerim je hotela ustaviti uveljavitev pokojninske reforme oziroma preprečiti dvig upokojitvene starosti z 62 na 64 let. Levičarsko zavezništvo je kasneje zaradi tega kar vložilo nezaupnico proti vladi, o kateri pa naj bi poslanci glasovali prihodnji teden. Poslanska skupina neodvisnih poslancev Liot, ki je v predlogu zakona predlagala ponovno uvedbo upokojevanja pri 62 letih, je predlog zakona umaknila, potem ko so vladni poslanci minuli teden na pristojnem odboru ta člen iz besedila črtali. Vodja poslanske skupine Bertrand Pancher je ob tem pojasnil, da so se za umik odločili, ker so v besedilu ostala samo dopolnila manjšine francoskega predsednika Emmanuela Macrona, ki jo je označil kot napad na demokracijo. Vseeno pa ima nezaupnica malo možnosti za uspeh, saj je verjetno ne bodo podprli konservativni republikanci.

Najbolj brano

Corwin v izdajo petletne zelene obveznice s 5,5-odstotnim donosom

Junijske dražbe: stanovanja v Ljubljani in na obali, apartma in BMW 7

Blaž Brodnjak, NLB: 'Izdali bomo prvo zeleno obveznico.'

Območje evra zdrsnilo v tehnično recesijo

Rutar: Mahle v Sloveniji lani rekordno, investicije usmerjene v e-mobilnost

Danes spremljamo

Statistični urad RS bo objavil aprilske podatke o industrijski proizvodnji. Znano bo tudi, ali cene pri kitajskih proizvajalcih rastejo ali ne. Objavljeni bodo tudi podatki italijanski industrijski proizvodnji. O višini obrestnih mer bo odločala ruska centralna banka.

 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar