Erdogan slavil zmago v drugem krogu predsedniških volitev

Dolgoletni turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je v drugem krogu predsedniških volitev dosegel zmago, ki se je vse do izidov prvega kroga zdela malo verjetna. S tem se obeta še več napetosti z zahodnimi zavezniki in mednarodnimi vlagatelji, ki se čudijo inovativni monetarni politiki turškega samodržca.

Erdogan je danes na voliščih prejel 52,1 odstotka glasov, njegov nasprotnik Kemal Kilicdaroglu pa 47,9 odstotka, prešteti pa so skoraj vsi glasovi. Oder za politično dramo je bil pripravljen 14. maja, ko je Erdogan kljuboval javnomnenjskim anketam in si v prvem krogu volitev zagotovil največje število glasov, le za las pa se mu je izmuznila zmaga že takrat, saj je prejel le nekaj manj kot 50 odstotkov glasov. Njegova vladavina se tako nadaljuje v tretje desetletje.

Njegov poraz so pričakovali predvem finančni trgi, saj se Turčija spopada z eno najhujših inflacijskih kriz in si skuša opomoči od dveh katastrofalnih potresov. Rast življenjskih stroškov je posledica Erdoganovega vztrajanja pri ultra ohlapni monetarni politiki, saj centralna banka na njegovo željo kljub visokim cenam ohranja obrestne mere nizko, v nasprotju s prakso vseh večjih centralnih bank po svetu. Še več, bankirji v Turčiji so znižali ključno obrestno mero za 550 bazičnih točk, medtem ko inflacija znaša več kot 85 odstotkov. To je povzročilo tudi padec vrednosti turške lire.

 

 

"To je pirova zmaga za Erdogana," je za Bloomberg dejal Nihat Ali Ozcan, strateg Fundacije za raziskovanje ekonomske politike v Ankari. "Morda je podaljšal svojo rekordno vladavino, a bo njegov novi mandat poln izzivov od gospodarstva do zunanje politike."

Kar zadeva zunanjo politiko, bo Turčija verjetno v nadaljnjih petih letih pod Erdoganom nadaljevala svojo vlogo blažilnika za prihode migrante, ki se premikajo proti Evropi. Erdogan si bo prizadeval tudi za ohranitev izvoza žita iz Črnega morja, potem ko je pred dvema tednoma zagotovil še eno podaljšanje. Turški predsednik namerava tudi spodbujati mir v Ukrajini, hkrati pa se vzdržati uvajanja sankcij proti Rusiji, ker Turčija, sicer članica Nata, meni, da so kontraproduktivne, piše Bloomberg.

Bloomberg

 

Erdogan bi se strinjal z ratifikacijo švedske kandidature za pridružitev Natu šele po tem, ko bi najprej preučil izvajanje nove zakonodaje o terorizmu v Stockholmu, ki bo začela veljati 1. junija. Vendar bo morda moral uravnotežiti svoj ostrejši pristop do Švedske, da bi pridobil podporo ameriškega kongresa za turški nakup ameriških bojnih letal F-16.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar