Turčija se po volitvah vrača na obvezniške trge

Turčija je v včeraj prvič po majskih predsedniških volitvah vstopila na trgu obveznic evropskih držav. Kot navaja Bloomberg gre za težko pričakovan povratek, saj je moral predsednik Recep Tayyip Erdogan po zmagi povsem spremeniti svojo gospodarsko politiko, ki je do takrat slonela na ohlapni monetarni politiki, čeprav je bila država v primežu visoke, tudi več kot stoodstotne inflacije.

Država je naposled izdala 10-letne obveznice v vrednosti treh milijard dolarjev z zahtevano donosnostjo 7,8 odstotka. Padec zahtevanih donosov do objave končnih pogojev pa kaže, da je bilo povpraševanje med vlagatelji veliko.

Zaostritev monetarne politike obrodila

Lani je država izdala t.i. zelene obveznice v vrednosti 2,5 milijarde dolarjev z zapadlostjo leta 2030 in donosnostjo 9,3 odstotka. Od takrat je Turčija spremenila svojo gospodarsko strategijo, saj je posegla po zaostrovanju monetarne politike in dvigu obrestnih mer, da bi ukrotila visoko inflacijo.

 

 

Eden od signalov, da je bila pri tem uspešna, so padajoče vrednosti zamenjav kreditnega tveganja (credit default swaps), ki so močno upadle, kar je pocenilo stroške zadolževanja. Z lansko obveznico se zdaj trguje po donosu približno 7,8 odstotka.

Pričakovanja vlagateljev, da bodo glavne centralne banke še letos znižale obrestne mere, povečujejo apetit po vrednostnih papirjih na razvijajočih trgih, kakršen je Tručija. To je eden izmed razlogov, zakaj se je turška vlada odločila za povečanje aktivnosti na dolžniških trgih.

Okrepljeno zadolževanje s tveganji

Poleg tega je turški državni premoženjski sklad pred dnevi prvič prodal 500 milijonov dolarjev petletnih obveznic z donosnostjo 8,4 odstotka. Novembra je država prodala 2,5 milijarde dolarjev islamskih obveznic z zapadlostjo pet let in pričakovano donosnostjo 8,5 odstotka.

Strategija zadolževanja Ankare kaže, da si želi vlada letos na mednarodnih trgih izposoditi približno 10 milijard dolarjev. Turški državni dolg je relativno nizek, saj je v primerjavi z BDP-jem pri približno 40 odstotkih. Po drugi strani pa se vlagatelji zavedajo, da se Tručija še naprej sooča z negotovostjo nacionalne valute turške lire in nizkih deviznih rezerv. K temu je moč prišteti še slabitev gradbenega oziroma nepremičninskega sektorja, ki je bil doslej glavno gonilo turške gospodarske ekspanzije.

 

 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar