Blaž Brodnjak, NLB: 'Izdali bomo prvo zeleno obveznico.'

Ob robu prve regionalne konference ReGreen v organizaciji Bloomberg Adria, na kateri je sodeloval tudi predsednik uprave NLB, smo z Blažem Brodnjakom govorili o financiranju zelenega preboja, kako do tega in kdo mora sodelovati pri tem. Banke, kot pravi, sedijo na zelo veliko denarja in v tem trenutku z lupo iščejo zanimive projekte. Na vprašanje, kaj mora storiti politika, predvsem pa do kdaj, odgovarja: "Včeraj. Vse včeraj."

Gospod Brodnjak, financiranje zelenega prehoda je verjetno eno ključnih vprašanj, kako vi gledate nanj?

Je, eno od ključnih vprašanj, na drugi strani pa seveda morajo biti projekti pripravljeni, da se financiranje lahko sploh kam usmeri. Tako da, to je vezana posoda. Celotna družba se mora zavedati, se mora pričeti zavedati, da je samo s skupnimi napori mogoče doseči celotni zeleni preboj.

V bankah trenutno sedimo na zelo veliko denarja in praktično z lupo iščemo projekte, da jih tudi z ugodnejšimi pogoji lahko podpremo. Ne vemo, kaj bo z drugim blokom nuklearke, ne vemo, kaj bo s hidroelektrarnami, ne vidimo neke vizije za vetrne elektrarne, pridobivanje elektrike iz sončnih celic gre prepočasi , ker je treba tudi omrežje prilagoditi.   Zeleni prehod je seveda pogojen tudi s tem, kako so družbe pripravljene, kako so vlade pripravljene na to, da dejansko lahko usposobimo ta potencial, ki ga banke, in drugi finančni ponudniki, v tem trenutku imamo. Govorim  o desetinah milijard v regiji.Potrebe po vlaganjih so na ravni nekaj deset milijard v celotni regij. Če pogledate samo, kakšno moč imajo za t. i. agrisolar. Na panelih bomo danes gotovogovorili o tem. Recimo MK skupina, Delta skupina.In nekatere druge velike skupine imajo zelo velike možnosti za to. Na drugi strani pa v Sloveniji še vedno nismo izkoristili vseh možnosti na Savi. Pogovarjamo se, ali je veter za nas sploh sprejemljiv in ne vemo, kaj bo, z drugim blokom.

Enastvar je, kako bomo vlagali v obnovljive vire, torej proizvodnjo z obnovljivimi viri. Druga, še pomembnejša stvar za nas v bankah, pa je, da se bomo z vsemi našimi strankami zelo aktivno pogovarjali o tem, kako zmanjšati porabo energije. Slovenija je drugo najbolj industrializirano gospodarstvo v Evropi, kar pomeni, da imamo zelo velik obseg proizvodnje v našem bruto družbenem proizvodu. Ta proizvodnjauporablja energijo. Mi bomo dejansko zdaj nagovarjali slovenska podjetja, da gremo skupaj v projekte, ki jih podpremo finančno ins katerimi bomo zmanjševali porabo energije, pa bodisi da je energent plin, elektrika, kar koli drugega. V zmanjševanju porabe energije leži tudi ključ, kako bomo celotno enačbo uspeli nasloviti.

V prvem delu odgovora ste mi že dali iztočnico za naslednje vprašanje. Kako se naša vlada loteva tega zelenega prehoda? Kaj mora narediti po vašem in do kdaj?

Včeraj. Vse včeraj. Nadgradnja omrežja včeraj in odločitve o novih energetskih objektih včeraj. Ne vem, zakaj bomo čakali pet let za odločitev o nuklearni elektrarni, celotno slovensko gospodarstvo podpira to naložbo. Ne vem, zakaj sprašujemo narod in civilno iniciativo za vsakega od posamičnih objektov. To ne vodi nikamor. Potemsmo povsem paralizirani. Gre za nacionalne projekte nacionalnega pomena. Če Slovenke in Slovenci radikalno ne spremenimo načina življenja,  ne moremo obstruirati izgradnje objektov za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov. To tako ne gre. Naše ptice niso popolnoma nič drugačne od tistih v Avstriji in če se zapeljete od Dunaja do Prage, imate tisoč vetrnih elektrarn.Pri nas pa, koliko?

Omenili ste zelene obveznice, se morda že ve za konkretne projekte, kam se bo namenilo ta denar?

NLB v naslednjih tednih načrtuje izdajo prve zgodovinske zelene obveznice v višini do 500 milijonov, meded 300 do 500 milijonov evrov.Izdajamo jo zavestno, ravno zaradi naše predanosti zelenemu preboju, kar pomeni, da bodo sredstva, pridobljena s to obveznico, v celoti namenjena za projekte zmanjševanja porabe energije na objektih, projekte za proizvodnjo energije z obnovljivimi viri in tako naprej. Nekaj teh sredstev je že namenjenih za konkretne projekte. Tu so vetrni parki, tu so solarni parki, nekaj pa jih bomo izvajali še v naslednjih treh letih, v katerih obstaja obveznost za ustvarjanje teh sredstev

Mi se zdaj v celoti povečujemo. Tudi cilj je, ko gre za naše prodajno osebje, da res aktivno identificiramo, prepoznavamo projekte za zmanjševanje porabe energije in proizvodnje energije z viri.

Nemčija je zdrsnila v recesijo, Slovenija je sprejela rebalans, indeks PMI je zdrsnil pod 50. Kaj vse to, po vašem mnenju, pomeni za Slovenijo? Kaj mora narediti vlada?

Vsakokratna vlada mora samo zagotavljati konkurenčne pogoje poslovanja in gospodarjenja. Nič drugega. Ostalo bo gospodarstvo naredilo samo. Je izjemno prilagodljivo, je nišno pozicionirano in se tudi v kriznih razmerah zelo dobro znajde. Seveda pa ne moremo imeti obdavčitve dela, ki je popolnoma drugačna kot drugje. Ne moremo imeti cen določenih ključnih surovin, vključno z energijo, ki so drugačne kot drugje. Se pravi, vlade morajo zagotavljati samo to, da ima slovensko gospodarstvo enakopravne pogoje za tekmovanje na globalnih trgih. In temu do zdaj, v 30 letih, ni bilo tako. 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar