.webp){kind=icon}
Pero je močnejše od meča. Čeprav se vojne v glavah njihovih arhitektov praviloma začnejo zaradi ozemeljskih apetitov, so v javnosti običajno postavljene v kontekst nacionalne identitete oziroma kulture v njenem najširšem pomenu. Koncept osvobodilne oziroma zaščitniške vojne manjšin na tujem predstavlja železni repertoar revanšističnih zavojevalcev, ko se ti stare rane odločijo celiti z nasiljem. Natanko to v Ukrajini počne ruski predsednik Vladimir Putin, ko Ukrajincem oporeka lastno nacionalno identiteto. Ti niso samostojen narod, ampak nekakšni mali Rusi, ki jih je treba vsrkati v mater domovino, pravi kremeljski šovinist.
V pogovoru za Bloomberg Adria je poznavalec Kitajske Markus Herrmann Chen izrazil mnenje, da bo Peking tajvansko otočje – za razliko od ruskega pristopa v Ukrajini – poskušal pripojiti na miren način, z izkoriščanjem kulturnih sinergij. V času stopnjevanja napetosti med Ameriko in Kitajsko predvsem zaradi tajvanskega vprašanja je takšen pogled malone unikaten. A čeprav se Tajvanci identificirajo kot etnična entiteta, si celina in otok delita širše kulturno okolje. To bi za razliko od nacionalne identitete lahko služilo kot "zadnja vrata", skozi katera bi se kitajski voditelj Xi Jinping nemara sprehodil do pripojitve Tajvana; s peresom in brez meča.
G7 sanira soliranje Macrona
V japonski Karuizawi so se včeraj sestali zunanji ministri skupine najrazvitejših držav G7. Predstavniki Japonske, Nemčije, Francije, Italije, Združenega kraljestva, Kanade in Združenih držav Amerike (ZDA) so z usklajenim nastopom v prvi vrsti poskušali popraviti škodo, ki jo je enotnemu evropskemu pristopu do Kitajske – in posledično njenim prizadevanjem za pripojitev Tajvana – s samovoljnimi izjavami o nevmešavanju Evropske unije (EU) nedavno prizadejal francoski predsednik Emmanuel Macron. Čeprav francoski predsednik ni imel mandata za dajanje izjav, kaj šele sodb o zunanji politiki EU, si ga je v zanj značilni maniri uzurpiral. "Okrepili smo zbliževanje naših stališč glede pristopa k najpomembnejšim vprašanjem današnjega dne," je v pogovoru z novinarji na Japonskem dejal ameriški zunanji minister Antony Blinken, poroča Bloomberg. S to izjavo je želel poudariti predvsem enotno stališče najrazvitejših zahodnih držav do naraščajočega kitajskega nacionalizma in posledično okrepiti transatlantske odnose.
Sporne Macronove izjave, ki jih je ta še med povratnim letom z obiska na Kitajskem dal v intervjuju za francoski Les Echos, so analitiki ocenili kot zunanjepolitično zmago kitajskega predsednika Xija Jinpinga, ki si v zvezi s tajvanskim vprašanjem prizadeva razklati enotnost zahodnih zaveznikov na čelu z ZDA. Ne nazadnje je konec minulega tedna na "gašenje požara" v Peking odpotovala tudi nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock. Zapriseženo atlanticistko je kitajski zunanji minister Qin Gang poskušal očarati z izletom v domači Tianjin, a se ta – za razliko od Macrona – ni pustila zmesti, saj je izjavila, da Nemčija in EU "ne bosta gledali stran", če se bo Kitajska odločila kršiti mednarodno pravo.
Xijeva laskajoča gospodarska diplomacija obrodila sadove
Očitno so se napori kitajskega vodstva na čelu s predsednikom Xijem Jinpingom, ki si je v minulih tednih tudi z okrepljeno gospodarsko diplomacijo krčevito prizadevalo za pridobitev novih tujih naložb v domače gospodarstvo, le izplačali. Objava današnjih osnovnih ekonomskih kazalcev namreč razkriva optimistično sliko okrevanja tamkajšnjega gospodarstva po umiku drakonskih ukrepov za omejevanje pandemije covida-19. Xijevo gostoljubje, ki so ga bili deležni vsi, od francoskega predsednika Emmanuela Macrona pa do brazilskega kolega Lule da Silve – predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je pri tem pomenljivo izostala –, se je tako izrazilo v nepričakovanem 4,5-odstotnem dvigu bruto domačega proizvoda (BDP) v prvem četrtletju. Optimizem okrevanja drugega največjega gospodarstva na svetu je okrepil izjemen skok v maloprodaji, saj se je ta povečala za 10,6 odstotka v primerjavi z enakim obdobjem lani.
Prav ta podatek bo nemara še bolj kot rast BDP razveselil ideologe v komunistični partiji Kitajske, ki si predvsem prizadevajo, da bi rast domačega gospodarstva poganjala kupna moč in povpraševanje Kitajcev, s čimer bi država postala mnogo bolj samozadostna in neodvisna od ostalih trgovinskih partneric – ter zlasti tekmic, kot so ZDA.
Vračajo se računi
Danes je stopila v veljavo novela zakona o davčnem potrjevanju računov, s katero se nekaj več kot leto dni po ukinitvi spet uvaja obveznost izročanja računa kupcu za kupljeno blago oziroma prejeto storitev. Sistem davčnega potrjevanja računov je bil v Sloveniji vpeljan z zakonom o davčnem potrjevanju računov v začetku 2016. Ta je določal, da mora davčni zavezanec za prodano blago izročiti račun kupcu. Če ta računa ne bi prevzel, mu je grozila globa v višini 40 evrov. Tudi ta se skupaj z ostalimi določili zakona ponovno vrača v veljavo. Globe za pravne osebe in samostojne podjetnike, ki računa ne bi izdali, pa so določene v razponu od 1.500 do 75 tisoč evrov.
Nad Evropo se zgrinja nova železna zavesa
Potem ko je doslej nevtralna Finska postala 31. članica severnoatlantske zveze Nato, je ta nordijska država na meji z Rusijo začela graditi ograjo. Čeprav se ta ne bo raztezala na vseh približno 1.300 kilometrih finsko-ruske meje, se Finska vseeno pridružuje skupini sosed Rusije, ki ali načrtujejo gradnjo ograje in drugih fizičnih zaprek ali pa so z deli za njihovo postavitev že začeli. Med njimi so poleg Finske še Litva, Latvija in Poljska. Ne glede na to, da Helsinki v zvezi z razlogi za postavitev preprek ne omenjajo strahu pred kremeljskimi ozemeljskimi ambicijami, je jasno, da so tovrstni ukrepi posledica poslabšanja varnostnih razmer v Evropi, ki jih je povzročila ruska invazija na Ukrajino.
Ruski predsednik Vladimir Putin si je z njo resda hotel obnoviti ugled in povrniti mednarodni prestiž nekdanjega ruskega oziroma sovjetskega imperija – propad katerega je opisal kot eno največjih zgodovinskih tragedij –, vendar mu je od stare sovjetske slave očitno uspelo poustvariti samo zapiranje meja z železno zaveso, ki se počasi zgrinja na evropske meje njegove države.
Najbolj brani članki
Na Hrvaškem odmevne aretacije, kakšni so uspehi evropskih tožilcev pri nas?
Ukinitev dopolnilnega zavarovanja: Manj denarja za banke
Regres raste skupaj s plačami: Letos krepko prek dva tisoč evrov
Ekonomistka Došenović Bonča: 'Rast vzporednih zavarovanj najbolj destruktivna'
Ukinitev dopolnilnega zavarovanja: Manj denarja za banke
Danes spremljamo
Poslanci bodo danes v nadaljevanju redne seje odločali o predlogih novel dveh zakonov, ki sta bila sprejeta za naslavljanje energetske krize. S prvo novelo se med drugim vnaša evropska pravila glede skupnih nabav zemeljskega plina, z drugo pa prilagaja pobiranje presežnih prihodkov od trgovanja z elektriko.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen bo danes z evropskimi poslanci razpravljala o odnosih s Kitajsko, ki jo je obiskala v začetku meseca. Poleg iskanja konsenza glede skupne evropske drže do Kitajske ter njenih ekonomskih in geopolitičnih ambicij bo parlament razpravljal še o več zakonodajnih predlogih iz okoljskega svežnja Pripravljeni na 55, potrjevali pa bodo tudi vizumsko liberalizacijo za Kosovo.
Četrtletne rezultate bosta med drugim objavili banki Bank of America in Goldman Sachs, pa tudi ponudnik pretočnih vsebin Netflix.
Objavljeni bodo tudi izsledki raziskave inštituta ZEW o ekonomskem razpoloženju v aprilu in podatki o trgovinski bilanci za februar.
Statistični urad Surs pa bo objavil podatke o delovno aktivnem prebivalstvu v februarju.
